Henry Augustus Rowland: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba|image=Rowland Henry.jpg|caption=Henry Augustus Rowland}}

Rowland je leta 1870 diplomiral na Rensselaerjevi visoki tehniški šoli in je tam leta [[1874]] postal [[profesor]]. Nato je nadaljeval študij v [[Nemčija|Nemčiji]] pri [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|von HelmholtzHelmholtzu]]u. Vrnil se je v ZDA in postal leta [[1876]] prvi profesor [[fizika|fizike]] na [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerzi Johnsa Hopkinsa]] v Baltimoru, kjer je ostal do smrti.

Bil je eden izmed maloštevilni pomembnih ameriških fizikov 19. stoletja in njegovo delo na področju [[elektromagnetizem|elektromagnetizma]], ki ga doma sicer niso cenili, je v [[Anglija|Angliji]] navdušeno pozdravil [[James Clerk Maxwell|Maxwell]]. Vprašal se je, ali se električno [[električni naboj|nabit]] [[osnovni delec|delec]], ki se hitro [[gibanje|giblje]], ne vede prav tako kot [[električni tok]] in torej ne ustvarja [[magnetno polje]]. Von Helmholtz je predložil poskus, ki ga je Rowland leta 1876 tudi opravil. Pritrdil je več kosov [[staniol]]a na [[steklo|stekleno]] ploščo, jih naelektril in ploščo hitro zavrtel. Sistem je povzročil odklon magnetne igle, tako kot so pričakovali, in Maxwellova domneva je bila potrjena. 20 let pozneje je dobil ta poskus še novo težo, ko se je dokončno potrdilo, kar so že dolgo sumili, da je električni tok vedno v zvezi z gibanjem snovnih električnih nabojev.

Največji sloves si je Rowland pridobil v uporabi [[znanost]]i. [[optična prizma|Optične prizme]], ki so jih uporabljali že od [[Isaac Newton|NewtonNewtona]]a naprej za opazovanje [[spekter|spektrov]], so se začele umikati [[uklonska mrežica|uklonskim mrežicam]], kakršne je prvi uporabil [[Joseph von Fraunhofer|von Fraunhofer]]. Ob naraščajočem pomenu [[spektroskopija|spektroskopije]] v [[kemija|kemiji]] in [[astronomija|astronomiji]] so bile potrebne čedalje točnejše mrežice, v katerih so bile vrezane črte čim bliže druga drugi in čim enakomerneje razvrščene. Naučil se je vrezovati mrežice v vbokle kovinske ali steklene površine. Tako je izdelal konkavno optično rešetko, ki se imenuje po njem. Te mrežice so bile dosti boljše od vseh dotedanjih. Dosegel je skoraj 15.000 črt na [[palec|palec]]. Spektre [[zvezda|zvezd]] so lahko izmerili veliko točneje in ker je postal zdaj [[daljnogled]] komaj kaj več kot pomočnik [[spektroskop]]a, je bil ta dosežek nadvse pomemben.

Raziskoval je [[Sončev spekter]] in je od leta 1886 do 1895 sam izdelal karto Sončevega spektra, v katerega je vnesel točne [[valovna dolžina|valovne dolžine]] kakšnih 15.000 [[spektralna črta|spektralnih črt]].

O njemu je krožila naslednja zgodba: Ko je moral nekoč pričati pred sodiščem, je na vprašanje, kdo je največji živeči ameriški fizik, mirno imenoval samega sebe. Kasneje so ga vprašali, kako je mogel kaj takega izreči ob svoji običajni skromnosti. »Kaj pa naj bi,« je odvrnil, »saj sem bil pod prisego«. Delal je tudi na Helmholtzovem inštitutu v [[Berlin]]u, kjer je pozneje delal tudi [[Albert Abraham Michelson|Michelson]].