Potočna postrv: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 89.212.118.252 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot |
m rektgr AWB |
||
Vrstica 26:
[[Slika:Salmo trutta in Reka.jpg|thumb|200px|left|Mlada potočnica iz reke Reke]]
Oznaki v latinskih imenih »[[fario]]« in »[[lacustris]]« ne pomenita različnih [[ribe|rib]], ampak se nanašata predvsem na [[okolje]], v katerem [[postrvi|postrv]] živi. Potočnice namreč v jezeru zrastejo v velike [[jezerska postrv|jezerske postrvi]], v gorskih potočkih pa ostanejo precej majhne. Do takih razlik pride predvsem zaradi količine hrane, ki jo je v jezeru veliko, v gorskem potočku pa komaj kaj. Druga posebnost potočne postrvi je sposobnost kopičiti rdeča barvila v mišičju. Ta barvila so karotenoidi, ki so nakopičeni v tkivih vseh rakov, tudi postranic v [[reka
Potočna postrv ima vretenast, bočno rahlo stisnjen trup. Glava je srednje velika, gobec sega nazaj čez zadnji očesni rob, usta so končna. Pri spolno zrelih samcih je spodnja čeljust kavljasto zakrivljena navzgor. Na ralniku so zobje, prav tako v čeljustih, na jeziku in na nebnicah. Hrbet je zelenkast do rjavkast, včasih skoraj črn, boki so svetlejši, rumeni do zlato rumeni, trebuh belkast. Po hrbtu ima črne pike, obrobljene s svetlim robom, po bokih pa so pike tudi rdeče in obrobljene belo ali svetlo modro. Mlade postrvi imajo 6-9 prečnih temnejših prog po bokih. Rob repne plavuti je pri mlajših ribah zarezan, pri starejših pa raven. Barva kože pa se ji lahko zelo hitro spreminja. Ko se skrije med korenine, lahko v trenutku postane temna, ko pa pride na sončno dno prav tako hitro osvetli. Z barvo kože se lahko celo prilagodi sencam vej, ki padajo nanjo.
Glede na obarvanost ločimo dva fenotipa potočne postrvi:
Vrstica 36:
==Življenjski prostor==
[[Slika:Brown trout.JPG|thumb|200px|left|Potočna postrv]]
Njeno okolje je zdrava in hladna voda. Najugodnejša temperatura vode je med 6 in 18 stopinjami Celzija. Njene najbližje arktične sorodnice [[zlatovščica|zlatovščice]] pa imajo rade še hladnejšo vodo, zato se v Sloveniji najbolje počutijo v izvirnih predelih alpskih voda in globljih plasteh [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]].
Zdrava voda pomeni tudi zdravo dno, saj vsako [[onesnaženje]] najprej prizadene vse kar živi v rečnem dnu ali na njem. Le v čisti vodi sta [[flora]] in [[favna]] rečnega dna v pravilnem ravnotežju. Povsem zdrava je lahko le neregulirana voda z mnogimi [[brzice|brzicami]], vijugami in [[tolmun
Potočnica ima lastnost, da ni klateška in da je ne vleče v širni svet tako kot [[šarenka|šarenko]]. Če se le da, je zvesta svojemu prostoru, kar se še zlasti pokaže takrat, ko dalj časa ne dežuje in se rečno dno zlato rjavo obarva. Na stojiščih potočnice te obarvanosti ni, ker jo preprečuje z neprenehnim gibanjem repa. Zato v nizki vodi svetle lise na rjavem produ pomenijo, da se tam nahaja potočnica. Sicer pa življenjski prostor potočnice predstavlja nekaj deset metrov reke ali potoka. Kje se v nekem trenutku nahaja pa je odvisno od tega kaj počne. Načeloma ima raje mirno vodo. Pogosto se zadržuje ob bregu, kjer je voda globlja in mirnejša. Rada kroži v mirnih predelih [[tolmun
Potočna postrv je najštevilnejša in najbolj razširjena avtohtona vrsta postrvi v [[Evropa|Evropi]]. Naseljena je tudi v [[Severna amerika|Severni Ameriki]], po drugih deželah severne poloble in v [[afrika|Centralni Afriki]]. Živi v [[reka
==Drst, rast in razvoj==
[[Slika:Potočna postrv.JPG|thumb|200px|left|Odrasla potočnica iz Klokota(BIH)]]
Potočnice se običajno [[drst
[[Ikre]] in sperma starih in zelo mladih [[postrvi]] so slabše kakovosti, zato je odstotek uspešne oploditve manjši, [[zarod]] pa slabši in manj odporen. V bogatih kraških vodah Slovenije in drugih rekah predgorja so najboljše ribe za drst velike od 35 do 45 centimetrov, v revnih gorskih vodah pa se lahko uspešno drstijo že bistveno manjše ribe.
Spomladi že lahko vidimo izlegli zarod med prodom v plitvinah. Drobne [[postrvi]] se stiskajo med algami ali ob odprtem bregu prav tam, kjer se rade zadržujejo tudi večje [[postrvi]]. Zato veliko zaroda konča v postrvjih želodcih, kar pa ni nič nenavadnega, saj je pri ribah izkoristek hrane največji, če poješ svojega vrstnika. Mlade postrvi imajo modrikaste pasove, ki potekajo prečno čez boke. Postrvi, zlasti samci, dosežejo spolno zrelost v revnih vodah že po prvem letu, v kraških vodah, kjer je rast zelo hitra, pa šele v drugem ali celo tretjem letu.
Postrvi, ki se po dveh ali treh mesecih izležejo iz oplojene [[ikre]], se najprej hranijo z zalogami iz mešička. Ne plavajo, ampak lebdijo v svojem skrivališču. Takrat jih veliko pojedo druge ribe. Ko porabijo zaloge iz mešička, se začnejo hraniti z drobnimi vodnimi živalicami, kaj kmalu pa se že dvignejo tudi za žuželko na galdini. Te navade nikoli ne opustijo, čeprav so žuželke nekaterim večjim postrvem, ki jedo ribe, le za posladek. Mlade postrvi se držijo v skupinah, ko pa odrastejo, so samotarke, ki ljubosumno branijo svoj prostor. Dokler postrv hitro raste, potrebuje veliko hrane, zato je ves dan na lovu. Z naraščajočo velikostjo pa vedno več počiva in stare velikanke nekaj dni preždijo v skrivališčih, ne da bi sploh kaj zaužile. S starostjo upada živahnost presnove in s tem potreba po hrani. V zdravo vodo sodijo ribe vseh velikosti in narava sama omogoča življenje le omejenemu številu velikank.
Postrvi redko plavajo brez razloga. Hitrost svojega gibanja prilagaja hitrosti [[plen
Potočne postrvi v slovenskih vodah dosežejo velikost do 70
==Viri==
Vrstica 71:
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Postrvi]]
[[Kategorija:
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
|