Poljski zajec: Razlika med redakcijama

[[Dolžina|Dolg]] je 40 -– 70  cm (brez repa), [[teža]]k 2 -– 5  kg, rep ima dolg 7 -– 11  cm.

Ima mehko gosto dlako, ki jo zamenja s[[pomlad]]i in [[jesen]]i in mu nudi zelo dobro toplotno izolacijo. [[Sluh]] je pri zajcih od vseh čutil najbolj razvit. Dolgi uhlji (140 – 150 &nbsp;mm) so vboklo usločeni, obrasli z dolgimi dlakami kar krepi akustične impulze in jih prenaša v srednje in notranje [[uho]]. Uhlja sta gibljiva vsak za sebe na vse strani. Uhlji uravnavajo tudi telesno toploto ([[termoregulacija]]). Ob višjih zunanjih [[temperatura]]h krvožilni splet ušesne školjke preko [[živec|živcev]] uravnava večji dotok [[kri|krvi]] v uhlje in s tem hlajenje krvi oziroma telesa. Če je mraz se krvne žilice skrčijo, v uhlje priteka malo krvi s tem pa se zmanjša oddajanje telesne toplote.<br />

Giblje se lahko počasi ali hitro. Pri počasnem gibanju je telo zgrbljeno, skače tako da se zadnje noge dotikajo tal od prstov do skočnega sklepa. Pri naglem premikanju pa je zajec stegnjen in se zadnje noge dotikajo tal samo s prsti. Na prednjih nogah ima pet prstov, tretji srednji je najdaljši. Zadnje noge imajo štiri prste, prvi notranji je najkrajši. Pri gibanju meče zadnje noge pred prednje, prednje noge pa polaga eno za drugo. Pri hranjenju se razen s skoki giblje tudi s potezanjem. Teče lahko z hitrostjo 65 – 75 &nbsp;km na uro, pri tem dela skoke 3,5 do 4 m. V višino skoči 2 m visoko. Dobro tudi plava, vendar v vodo ne gre rad.

Glavni prostor za zajca je obdelan [[polje|poljski svet]], najbolj mu ustreza odprt ravninski svet. Ugodna so tudi območja z njivsko strukturo najrazličnejših poljščin, kjer se med obdelanim svetom prepletajo [[grič]]evnati predeli in [[gozd]]ovi. Ker je prilagodljiv ga spremembe v kmetijstvu ne prizadenejo tako močno in iz območij kjer ni več [[njiva|njiv]] ne izgine, postane le bolj redek. Živi tudi v gozdovih in [[hrib]]ovitem svetu. Pri nas živi poljski zajec do 1500 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], po svetu pa tudi do 5000 m nadmorske višine, čeprav so najugodnejši pogoji za poljskega zajca do 500 m nadmorske višine. Ustrezajo mu hitro odcedna, topla, humosna, rahlo peščena in peščeno ilovnata tla. Najdemo ga tako na kamnitih kot tudi na močvirskih tleh. Najugodnejša temperaturna območja za zajca so območja s srednjeletno temperaturo 9 – 10&nbsp;°C. Mraz sicer dobro prenaša, vendar ima raje toplejšo [[klima|klimo]] kjer se uspešneje razmnožuje. Izogiba se tudi vetrovnih območij.

Prvotno je živel v [[stepa]]h, danes v kulturnih stepah z revnimi [[gozd]]ovi, tudi v [[močvirje|močvirjih]] v gorah do 3000m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.

Poljski zajec dobro [[voh]]a. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. [[Oči]] ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost. Poljski zajec se ne seli, tudi pozimi ostane pri nas. Pred mrazom in dežjem ga varuje gosta [[dlaka]]: tik ob koži je mehka, kodrasta poddlaka, ki jo pokriva debelejša in daljša naddlaka.

Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.

Odrasle zajce plenijo [[lisica|lisice]], mladiče pa tudi [[kanja|kanje]], [[hermelin]]i, [[divja mačka|mačke]]... V nevarnosti se pritaji, ko pa ga plenilec odkrije, se rešuje s hitrim cikcakastim tekom. Ker ima dobro razvita [[pljuča]], je vzdržljiv tekač. Beži lahko s hitrostjo do 65 &nbsp;km/h.

[[Kategorija:FavnaSesalci Evrope]]

[[Kategorija:FavnaSesalci Slovenije]]