Ernest Shackleton: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp, dewiki letnic, normativna kontrola
Vrstica 1:
{{nereferencirano}}
{{Infopolje Oseba|image=Ernest Henry Shackleton Nadar.jpg|opis=Sir Ernest Henry Shackleton|caption=Sir Ernest Henry Shackleton}}
[[sir (naziv)|Sir]] '''Ernest Henry Shackleton''', [[Britanci|britanski]] [[polarni raziskovalec|raziskovalec]] [[Antarktika|Antarktike]] [[Irci|irskega]] rodu, * [[15. februar]] [[1874]], [[Kilkea]], [[grofija]] [[Kildare]], [[Irska]], † [[5. januar]] [[1922]], [[Južna Georgia]].
 
V [[zgodovina|zgodovino]] se je zapisal predvsem s svojo antarktično odpravo v letih [[1914]]-[[1916]] na krovu [[ladja|ladje]] ''Endurance'' (Vzdržljivost).
 
Obiskoval je [[kolidž Dulwich]] in se leta [[1904]] poročil z Emily Dorman. Služil je kot [[častnik]] [[trgovska mornarica|trgovske mornarice]].
 
== Narodna antarktična odprava ([[1901]]-[[1904]]) ==
Shackleton se je udeležil [[Narodna antarktična odprava|Narodne antarktične odprave]] (National Antarctic Expedition), ki jo je vodil [[Robert Falcon Scott]], organiziralo pa [[Kraljevo geografsko društvo]]. Odprava se imenuje tudi po ladji, s katero so pluli - ''[[RRS Discovery]]'' (Odkritje).
 
Prvi so prodrli v [[Rossovo morje]] in dosegli [[Rossova ledena polica|Rossovo ledeno polico]]. Leta [[1902]] so se Scott, Shackleton in dr. [[Edward Wilson]] napotili proti [[Južni tečaj|Južnemu tečaju]]. Potovanje so spremljali težavni pogoji, katerim je delno botrovala tudi njihova neizkušenost, slabe izbire in priprava ter prepričanje, da vse ovire lahko premaga osebna vztrajnost. Kot pri večini zgodnjih britanskih odprav so bile zaloge hrane premajhne. Sodelujoči na dolgih pohodih so bili običajno podhranjeni, pravzaprav so celo stradali. Trojica je dosegla najjužnejšo točko, tedanji rekord, na 82°17' južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] [[31. december|31. decembra]] [[1902]]. Od tečaja so bili oddaljeni okrog 888 [[kilometer|km]]. Shackletona je na povratku mučil [[skorbut]], Wilson pa je trpel za [[snežna slepota|snežno slepoto]].
 
Ko je [[časopis]] ''Morning'' zgodnjega leta [[1903]] medijsko podprl odpravo, je Scott Shackletona poslal nazaj v [[Anglija|Anglijo]], čeprav je ta že skoraj popolnoma okreval. Obstajajo namigovanja, da je to storil zato, ker ni maral Shackletonove priljubljenosti na odpravi in je bolezen izkoristil za njegovo odstranitev.
 
''Glej tudi [[Robert Falcon Scott]].''
 
== Britanska antarktična odprava ([[1907]]-[[1909]]) ==
 
Shackleton je med letoma 1907 in 1909 organiziral in vodil [[Britanska antarktična odprava|Britansko antarktično odpravo]] (British Antarctic Expedition), katere cilj je bil doseči južni tečaj. Odprava se imenuje tudi po ladji ''[[Nimrod]]'', na kateri so odpluli. Bazno taborišče so postavili na [[Rossov otok|Rossovem otoku]] na [[rt Royds|rtu Royds]], približno 20 [[milja|milj]] (40 km) od Scottove koče, postavljene v prejšnji odpravi. Ker so se [[pes|psi]] v tej slabo izkazali, se je Shackleton tokrat odločil, da bo namesto njih za prevoz raje uporabil [[Mandžurija|mandžurske]] [[poni]]je, a se prav tako niso dobro obnesli.
 
Dosežki odprave obsegajo [[prvenstveni vzpon]] na [[Mount Erebus]], delujoči ognjenik na Rossovem otoku, pristop na [[južni magnetni tečaj]], ki so ga [[16. januar]]jajanuarja [[1909]] opravili [[Douglas Mawson]], David in MacKay, ter odkritje prehoda čez [[ledenik Beardmore]]. Shackleton je z Wildom, Marshallom in Adamsom dosegel 88°23' južne zemljepisne širine, točko, le 180 km oddaljeno od južnega tečaja.
 
Domov se je vrnil kot junak in je bil nemudoma [[vitez|povitezen]]. Tri leta je lahko užival sloves človeka, ki je dosegel najjužnejšo točko na zemlji. Svoj neuspeli poskus pristopa na tečaj je označil s stavkom: »''Boljše živ osel, kot mrtev lev.''«
 
== Imperialna transantarktična odprava ([[1914]]–[[1916]]1914–1916) ==
[[Slika:Drift of the Endurance.png|thumb|right|Pot ladje ''Endurance'']]
[[Imperialna transantarktična odprava]] (''Imperial Trans-Antarctic Expedition'') je iz Anglije odplula leta 1914. Njen cilj je bil prečiti Antarktiko od mesta v bližini [[zaliv Vahsel|zaliva Vahsel]] na južni strani [[Wedellovo morje|Wedellovega morja]] in zatem nadaljevati do [[Rossov otok|Rossovega otoka]] na nasprotni strani celine. Od cilja so bili prisiljeni odstopiti, ko je njihovo ladjo ''[[Endurance]]'' (Vzdržljivost) ukleščil morski [[led]] nedaleč od njenega cilja v zalivu Vahsel. Kasneje so jo ledeni skladi zdrobili. Posadka je na junaškem potovanju prek poledenelega Wedellovega morja, najprej s [[sani|sanmi]] in kasneje s [[čoln]]om dosegla [[Slonov otok]] ob obali [[Antarktični polotok|Antarktičnega polotoka]]. Tam so zopet zgradili enega manjših čolnov, imenovanega ''[[James Caird]]'', v katerem je Shackleton s peterico spremljevalcev odplul proti [[Južna Georgia|Južni Georgii]], da bi tam poiskali pomoč.
 
To izjemno potovanje skozi viharni [[Drakov preliv]] v 6,7-[[meter|metrskem]] čolnu v pozni antarktični [[jesen]]i (aprila in maja) verjetno nima primerjave. Pristali so na južni obali Južne Georgie in v 36 [[ura]]h s skromno opremo prečili do tedaj še nepreplezan visok gorski hrbet, poln ledenikov, tekoč po sredini [[otok]]a. 22 mož, ki so ostali na Slonovem otoku, je po treh drugih neuspelih poizkusih [[30. avgust]]aavgusta [[1916]], po 22 [[mesec]]ih življenja na mrzlem otoku, rešila čilska ladja ''[[Yelcho]]''. Vsi možje z ladje so preživeli. Številne podrobnosti iz odprave je ujelo oko [[film]]ske [[kamera|kamere]] ali [[fotoaparat]]a. [[dnevnik (književnost)|Dnevniki]] odprave so bili skrbno hranjeni in so še danes ohranjeni.
 
Medtem so poslali podporno odpravo na drugo stran celine, da bi postavila skladišča s hrano za Shackletonovo skupino. Njihovo ladjo je vzel vihar, posadka pa je končala na obali. Kljub temu so krenili prek [[Rossova ledena polica|Rossove ledene police]] in, kljub izgubam, postavili skladišča. Decembra 1916 je Shackleton začel reševalno odpravo, ki naj bi poiskala člane te skupine.
 
=== ''Endurance'' ===
''Endurance'' (Vzdržljivost) je bila [[trojambornica]], s katero je Shackleton leta [[1914]] plul na Imperialni transantarktični odpravi. Zgrajena je bila v [[Norveška|norveški]] [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Framnaes]], splovljena je bila [[17. december|17. decembra]] [[1912]], v začetku pa je bila imenovana ''Polaris''. Dolga je bila 43,9 [[meter|m]] in široka 7,6 m, tehtala pa je 350 [[tona|ton]]. Poleg [[jadro|jader]] je imela 260 [[kilovat]]ni [[parni stroj]], ki je gnal eno [[gred]]. Ladja je z njim dosegala hitrost okrog 10 [[vozel (enota)|vozlov]] (19 [[Kilometer na uro|km/h]]). Bila je posebno močno zgrajena za tečajne razmere - imela je dvakratno število okvirjev.
 
Zgrajena je bila za [[Adrien de Gerlache|Adriena de Gerlacha]] in [[Lars Christensen|Larsa Christensena]]. Nameravala sta jo uporabljati za tečajna [[turizem|turistična]] [[križarjenje|križarjenja]]. Zaradi [[denar]]nih težav jo je Christensen z veseljem prodal Shackletonu pod ceno - za 11.600 [[funt]]ov. Shackleton jo je preimenoval po svojem družinskem geslu ''fortitudine vincimus'' - z vzdržljivostjo do zmage.
 
Ladja je bila v antarktičnem [[led]]u ujeta 281 dni, dokler je ni [[pritisk]] [[21. november|21. novembra]] [[1915]] zdrobil, da se je potopila.
 
''Endurance'' imajo za zadnjo ladjo svoje vrste.
 
== Zadnja odprava ([[1921]]) ==
[[Slika:Shackleton Memorial Cross, Grytviken, South Georgia Island - 1988-1989.jpg|thumb|Shackletonov grob]]
Leta [[1921]] je Shackleton odplul na še eno antarktično odpravo, vendar je umrl za posledicami srčnega napada na krovu svoje ladje ''[[Quest]]'' (Iskanje), ko je bila ta zasidrana ob obali [[Južna Georgia|Južne Georgie]]. Njegovo [[truplo]] so vračali v [[Anglija|Anglijo]], ko je Shackletonova [[vdova]] izrazila željo, naj bo Shackletonovo zadnje počivališče kar na Južni Georgii. Tam so ga pokopali [[5. marec|5. marca]].
 
== Zanimivosti ==
Vrstica 57:
 
{{zvezdica IO}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Shackleton, sir Ernest Henry}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1874]]
[[Kategorija:Umrli leta 1922]]
 
[[Kategorija:Britanski raziskovalci]]