Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 399 zlogov ,  pred 4 leti
m
* [[3. september]] - Umrlega vladarja Verone [[Albert I. della Scala|Alberta I.]] iz rodbina [[hiša Scaliger|Scaligerjev]] nasledi sin [[Bartolomej I. della Scala|Bartolomej I.]]
* [[8. november]] - [[Firence]]: spopad med ''Črnimi''<ref>papisti</ref> in ''Belimi''<ref>avtonomisti</ref> [[gibelini in gvelfi|gvelfi]]. [[Dante Alighieri|Dante]] je privrženec Belih.
* [[5. december]] - Papež [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] pošljeodpošlje provokativnoodposlanca pismo[[Bernard ''AuscultaSaisset|Bernarda Fili''Saisseta]] francoskemuna kraljudvor francoskega kralja [[Filip IV. Francoski|FilipuFilipa IV.Lepega]]. PismoPo jeburnem napisanoodzivu vkraljevih paternalističnemdvorjanov tonuga skralj pozicijeukaže vrhovnegaaretirati oblastnikaz posvetnihobtožbo, vladarjev.da Papežanaj motibi kraljevapripravljal agresijaoboroženo protivstajo. Cerkvi,Prav kartako pomenimu samovoljnoočita obdavčevanje cerkveveleizdajo, investitura kralju vdanih škofovherezijo in preganjanje papeških škofovblasfemijo. Pismo razbesni Filipa IV. → [[1302]]
* [[5. december]] → V odgovor na razžalitev odpošlje papež Bonifacij VIII. pošlje provokativno pismo ''Ausculta Fili'' francoskemu kralju Filipu Lepem. Pismo je napisano v paternalističnem tonu s pozicije vrhovnega oblastnika posvetnih vladarjev. Papež kralju očita agresijo proti Cerkvi, samovoljno obdavčevanje cerkve, investituro kralju vdanih škofov in preganjanje papeških škofov. Pismo še dodatno razbesni Filipa IV. Papež kralja nespametno povabi v Rim, naj se mu izjasni. → [[1302]]
* [[Prva vojna za škotsko neodvisnost]]: Škoti plenijo po severni Angliji in se izogibajo frontalnim spopadom z Angleži.
* [[Bergen]], Norveška: na Norveškem se pojavi ti. [[Lažna Margareta]], prevarantka, ki je posnemala umrlo norveško princeso in škotsko dedinjo [[Margareta Norveška (1283-1290)|Margareto]]. Gospa je bila že krepko v letih, stara namreč 40 let, medtem ko bi jih princesa morala šteti rosnih 17 let. Skupaj s soprogom prepriča preprosto ljudstvo in nekaj klerikov, da je (umrla) princesa, ne pa tudi mestnih oblasti. Le-te obtožijo Lažno Margareto prevare, soproga obglavijo, njo pa sežgejo na grmadi. Nazadnje se med preprostimi prebivalci mesta razbohoti razbohoti ljudski kult v njeno slavo, ki lažno princeso smatrajo za mučenico, zato v bližini kraja njene smrti zraste cerkev.