Bizantinski kovanci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Relativne vrednosti
Octopus (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 48:
[[Slika:ByzantineBillonTrachy.jpg|thumb|left| Bilonska traheja Andronika I.]]
 
Med vladavino [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]] je nastalo nekaj novih kovancev, ki so temeljili na hiperpironu: srebrni [[miliarezij]] ali bazilika (1/12 hiperpirona), bilonska politika (1/96 hiperpirona),<ref name=curr/> in bakreni asarija, turnezija in folara. Bazilika je bil kopija beneškega dukata in je bila v obtoku približno petdeset let po letu 1304.<ref name=H9>[http://www.doaks.org/CoinExhibition/history/History5Main.html ''The Basilicon Episode (1304–ca. 1367)'']. Doaks.org. 8. maj 2008.</ref>
 
Hiperpironse je redno koval do 1350. Let, potem pa je ostal samo obračunska enota. Po letu 1400 je bizantinski denar postal nepomemben, ker je začel prevladovati italijanski denar.
Vrstica 57:
[[Slika:Manuel II - half stavraton - sb2551.jpg|thumb|left| Pol stavratona cesarja Manuela II. Paleologa]]
 
V zadnjem obdobju Bizantinskega cesarstva so zlatnike v celoti zamenjali srebrniki. Osnovna denarna enota je bil stavraton, ki se je koval v vrednostih 1, 1/2, 1/8<ref name=story/> in 1/16 stavratona.<ref name=H9/><ref>[http://www.dirtyoldcoins.com/gandinga/id/manuel2.htm ''Manuel II Paleologus'']. Dirtyoldcoins.com. Pridobljeno 8. septembra 2013.</ref> Poleg njih sta se kovala tudi bakreni folaro in tronese.<ref> [http://www.doaks.org/CoinExhibition/CaseI/Case1_30_31.html ''The Stavraton Period (14th–15th centuries)'']. Pridobljeno 8. maja 2008.</ref>
 
==Relativne vrednosti==
<center>
{| class="wikitable" style="text-align:center"
|+'''Anastazij I.'''<ref>{{cite web|url=http://www.tulane.edu/~august/H303/currency/Justinian.htm |title=''History 303: Justinian and Heraclius'' |publisher=Tulane.edu |date= |accessdate=8. septembra 2013.}}</ref>
|+''(po letu 495)''
|-