Bizantinski kovanci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Reforme Alekseja Komnena |
Reforme Andronika II. |
||
Vrstica 44:
Isočasno so se uvedli tudi [[aspronska traheja]], kovana iz [[Elektron (zlata zlitina)|elektrona]] (25% zlata in 75% srebra), ki je bila vredna tretjino hiperpirona, [[bilon]]ska aspronska traheja ali [[stamenon]], ki je vsebovala 7 % srebra in bila vredna 1/48 hiperpirona, in bakrena [[tetarteron]] in [[numus]], ki sta bila vredna 1/18 oziroma 1/36 bilonske aspronske traheje.<ref name=curr> [http://www.tulane.edu/~august/H303/currency/Comnenian.htm ''History 303: Comnenian and Palaeogian Ages'']. Tulane.edu. Pridobljeno 8. septembra 2013.</ref>
==Reforme Andronika II.==
[[Slika:ByzantineBillonTrachy.jpg|thumb|left| Bilonska traheja Andronika I.]]
Med vladavino [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]] je nastalo nekaj novih kovancev, ki so temeljili na hiperpironu: srebrni [[miliarezij]] ali bazilika (1/12 hiperpirona), bilonska politika (1/96 hiperpirona),<ref name=curr/> in bakreni asarija, turnezija in folara. Bazilika je bil kopija beneškega dukata in je bila v obtoku približno petdeset let po letu 1304.<ref name=H9>The Basilicon Episode (1304–ca. 1367). Doaks.org. 8. maj 2008.</ref>
Hiperpironse je redno koval do 1350. Let, potem pa je ostal samo obračunska enota. Po letu 1400 je bizantinski denar postal nepomemben, ker je začel prevladovati italijanski denar.
Skifati, čašasto oblikovani novci, znani kot traheje, so se kovali tako iz elektrona (osiromašeno zlato) kot iz bilona (osiromašeno srebro). Natančen razlog za takšno obliko kovancev ni znan, čeprav se pogosto teoretizira, da zaradi lažjega zlaganja.
==Sklici==
| |||