Mjanmar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 584:
}}
 
V Burmi imajo veliko raznovrstnih avtohtonih kultur. Večina je predvsem budistična in burmanska. Na burmansko kulturo so vplivale kulture sosednjih držav. To se kaže v jeziku, [[kulinarika|kulinariki]], [[glasba|glasbi]], [[ples]]u in [[gledališče|gledališču]]. Na umetnost, še posebej literaturo, so v preteklosti vplivale lokalne oblike teravadateravadskega budizma. Narodni ep Burme, ''Yama Zatdaw'', je priredba indijskega [[ep]]a ''[[Ramajana]]'', nanj jeso močno vplivalavplivale tajska, monska in indijska različica igre. V Burmi v budizmu častijo ''[[Nat (duh)|nat]]'' (duh), ki vključuje zapletene obrede za pridobitev naklonjenosti enega od 37 natov [[panteon]]a.
 
V tradicionalnih vaseh je [[samostan]] središče kulturnega življenja. Menihi so častili, laiki pa so jih podpirali. Slovesnost [[noviciat]], imenovana ''šinbju'', je najpomembnejši dogodek za dozorevajočega dečka, ki vstopa v samostan. Vsi fantje v budističnih družinah so želeli postati novinci (začetnik budizma), preden so dopolnili starost dvajset let in postati [[menih]]i po dvajsetem letu. Dekleta imajo obred ''ušesnega piercinga'' v istem času. Burmanska kultura je najbolj očitna v vaseh, kjer imajo lokalne festivale vse leto, pri čemer je najpomembnejši ''festival pagoda''. Mnoge vasi so skrbniki ''natov'', [[vraževerje]] in [[tabu]]ji so vsakdanjost.
 
Britanski kolonialisti so v Burmo uvedli zahodne kulturne prvine. Izobraževalni sistem Burme je po zgledu Združenega kraljestva. Vplivi kolonialne [[arhitektura|arhitekturnearhitekture]] so najbolj očitni v večjih mestih, kot je Jangon. Veliko narodnih manjšin, zlasti Kareni na jugovzhodu ter Kačini in Čini na severu in severovzhodu izvajajo krščanske obrede.
 
=== Kuhinja ===
Za burmansko kuhinjo je značilnaznačilno, obsežnada uporabapozna veliko ribjih izdelkovjedi, kot so ribje omake, ''ngapi'' (fermentirana morska hrana) in posušene kozice.
 
''Mohinga'' je tradicionalna jed za zajtrk in je narodna jed Burme. Morska hrana je pogosta sestavina v obalnih mestih, kot so Sitve, Kjaukpju, Mavlamjaing (prej Moulmein), Mergui (Mjeik) in Davei, medtem ko sta meso in perutnina pogostejša v celinskih mestih, kot je Mandalaj. Sladkovodne ribe in kozice so bile sestavina celinske kuhinje kot primaren vir beljakovin in se uporabljajo na različne načine, sveže, soljene cele ali v filejih, soljene in sušene, kot slana pasta ali fermentirano kislo in stisnjeno.
Vrstica 608:
'''Starodavno mesto Pju''' (''Pyu Ancient Cities'') vsebuje ostanke opečnatih stup, zidov in obrambnih jarkov v mestih '''Halin''' (regija Sagaing, okrožje Švebo; {{coord|22.473415|N|95.815159|E|type:landmark_region:MM|display=inline}}), '''Beikthano''' (regija Magve, okrožje Taungdvingji; {{coord|20.006993|N|95.374134|E|type:landmark_region:MM|display=inline}}) in '''Šri Ksetra''' (regija Bago, okrožje Pjaj; {{coord|18.809632|N|95.289602|E|type:landmark_region:MM|display=inline}}), ki so v obsežni namakani pokrajini v suhem območju porečja reke Iravadi. Kažejo razcvet kraljestva Pju v več kot 1000 letih, med 200 pr. n. št. in 900 n. št. Pokrivajo kombinirano površino več kot 5000 hektarjev, ki so v varovalnih pasovih z dodatno površino skoraj 7000 hektarjev. So precej nedotaknjena mestna naselja za visokimi zidovi in obrambnimi jarki, urejena v veliki namakani pokrajini, vsebujejo ostanke monumentalnih opečnih budističnih stup (relikviariji), druge ritualne strukture, palače - trdnjave, pokopališča, naprave za upravljanja voda - nekatere še vedno v uporabi, ki temeljijo na organiziranem intenzivnem kmetijstvu, in zgodnje lokacije industrijske proizvodnje. Tri mesta so delno izkopana arheološka najdišča.
 
Starodavna mesta Pju so zaznamovala nastanek prve zgodovinsko dokumentirane budistične urbane civilizacije v jugovzhodni Aziji. Skupaj ta tri mesta zagotavljajo materialne dokaze v zgodnjih, zrelih in poznih fazah civilizacije Pju. Ustanovitev pismenih budističnih samostanskih skupnosti je nastala v povezavi z organizacijo kmetijske proizvodnje, specializirane industrijske proizvodnje pri proizvajalcih izdelkov, gradnjo verskih spomenikov iz opeke in razvojem edinstvenih pogrebnih praks. Tehnološke inovacije upravljanja virov, hidravlika, kmetijstvo, proizvodnja opeke in uporaba železa v starodavnih mestih so ustvariletemelj predpogoj,za kipomemben je vodil do pomembnega napredkanapredek v urbanizmu in pri gradnji objektov, ki so nastali pri ustvarjanju urbanih prototipov, ki so se pozneje, v naslednjih tisoč letih, pokazali kot kritičen vpliv na tvorbo mest v jugovzhodni Aziji.
 
Urbana morfologija mest Pju je bila izdelana za značilnimi masivnimi zidovi, obdanimi z jarki; omrežje cest in kanalov, ki so povezovali urbani prostor znotraj obzidja z obsežnim območjem dislociranega razvoja; skladišča za kmetijske pridelke in izdelano blago pred pošiljanjem po kopenskih in rečnih poteh; področja specializirane proizvodnje; javne službe in objekti za shranjevanje hrane; monumentalne verske strukture, kot so visoke stupe in sveta vodna telesa. V bližini središča mesta Pju so bile palače - trdnjave, ki so označevale kozmično mešanico političnega in družbenega vesolja.