Mjanmar: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 4 leti
m
Čeprav so se mnogi Burmanci sprva borili za Japonce kot del burmanske osvobodilne vojske, je veliko Burmancev, predvsem pripadnikov narodnih manjšin, služilo v britanski vojski. Burmanska narodna armada in Arakanska narodna armada sta se borili z Japonci od leta 1942 do 1944 in se leta 1945 priključili zavezniškim silam. Med japonsko zasedbo je umrlo 170.000 do 250.000 civilistov. <ref>Michael Clodfelter. Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Reference to Casualty and Other Figures, 1500–2000. 2nd Ed. 2002 ISBN 0-7864-1204-6. p. 556</ref><ref>Werner Gruhl, Imperial Japan's World War Two, 1931–1945 Transaction 2007 ISBN 978-0-7658-0352-8 (Werner Gruhl is former chief of NASA's Cost and Economic Analysis Branch with a lifetime interest in the study of the First and Second World Wars.)</ref>
 
Po drugi svetovni vojni je general Aung San z etničniminarodnimi voditelji dosegel ''Sporazum Panglong'', ki je jamčil neodvisnost Burme kot enotne države. Aung Zan Wai, Pe Khin, Bo Hmu Aung, sir Maung Gyi, dr. Sein Mya Maung, Myoma U Than Kywe so bili med pogajalci zgodovinske panglonške konference z vodjo bamarskim generalom Aung San in drugimi narodnimi voditelji leta 1947. Leta 1947 je Aung San postal namestnik predsednika Izvršnega sveta Burme, prehodne vlade. Toda julija 1947 so politični tekmeci Aung Sana in več sodelavcev umorili. <ref>{{cite book |first=Gustaaf |last=Houtman |year=1999 |title=Mental Culture in Burmese Crisis Politics: Aung San Suu Kyi and the National League for Democracy |isbn=4-87297-748-3 |publisher=Tokyo University of Foreign Studies, Institute for the Study of Languages and Cultures of Asia and Africa |location=Tokyo}}</ref>
 
=== Neodvisnost (1948–1962) ===