Bronasta doba: Razlika med redakcijama

=== Bronasta doba v Sloveniji ===▼

V [[Slovenija|Sloveniji]] je začetek bronaste dobe postavljen v 22. stoletje pr. n. št. in v grobem sovpada s propadom [[kultura|kulture]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], ki izvira še iz [[neolitik]]a. Pri nas je to obdobje slabo raziskano, saj ni znano niti eno nahajališče iz tega časa.▼

V času srednje bronaste dobe je bilo območje Slovenije razdeljeno na dva kulturna kroga. [[Kras]] in [[Istra|Istro]] je poseljevala t.i. [[kaštelirska kultura]], ki je svoje ime dobila po značilnih [[naselje|naseljih]] na vzpetinah, kaštelirjih, ki so bila utrjena s kamnitim obzidjem (naselje [[Debela griža]] pri [[Komen|Komnu]], Kaštelir pri [[Jelarji]]h). Srednjeevropska kultura [[gomila|gomil]] pa je s svojim obrobjem segala na območje današnje [[Štajerska|Štajerske]]. Zanjo so značilni pokopi v zemeljskih gomilah, svoja naselja pa so prebivalci gradili tako v nižinah kot na vzpetinah ([[Brinjeva gora nad Zrečami]], Rabotnica nad [[Branik]]om, [[Turnišče pri Ptuju]], [[Morje, Fram|Morje]] pri [[Fram]]u).▼

Kultura žarnih grobišč je konec 14. stoletja pr. n. št. zajela celo [[srednja Evropa|srednjo Evropo]] in s seboj prinesla novo poselitveno strukturo. Namesto pokopa celih trupel v zemeljskih gomilah se je širom [[Evropa|Evrope]] nenadoma uveljavil sežig trupel in pokop žar s posmrtnimi ostanki in pridatki na planih grobiščih. Te spremembe v materialnem in duhovnem svetu pričajo o selitvah ljudstev, ki so povzročile propad predhodnjih srednjeevropskih bronasto-dobnih kultur.▼

V Sloveniji se tako močno spremeni poselitvena struktura na območju Štajerske, kjer se uveljavijo žarna grobišča. Poleg Štajerske, ki je bila najgosteje poseljena, pa kultura žarnih grobišč obsega še [[Prekmurje]] in področje osrednje Slovenije. Iz tega obdobja so znana naselja v [[Ormož]]u, Oloris pri [[Dolnji Lakoš|Dolnjem Lakošu]], Rabelčja vas na Ptuju, [[Rifnik]], ter žarna grobišča v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Ruše|Rušah]], na [[Pobrežje|Pobrežju]] v [[Maribor]]u, pod Brežcem pri [[Divača|Divači]] in drugod.▼

Raziskani žarni grobovi se med seboj močno razlikujejo po številu in bogastvu pridatkov, kar priča o razdrobljeni hierarhiji znotraj prazgodovinske skupnosti. Med pridatki prevladuje [[keramika|lončenina]], pokojnikov [[nakit]], ter posamezno dragocenejše okrasje (obeski, [[amulet]]i).▼

Kaštelirska kultura v Tržaškem zaledju, na Krasu in v Istri pa vse do 10. stoletja pr. n. št. ni vključena v kulturo žarnih grobišč, temveč jo še vedno obvladuje kaštelirska kultura.▼

Vso bronasto dobo ljudje kot začasna (predvsem lovska) zatočišča uporabljajo tudi jame in skalne previse. Mnogo tovrstnih zatočišč je bilo pri nas odkritih na Krasu, oz. na [[Primorska|Primorskem]]; Podmol pri Kastelcu, Jama pod Predjamskim gradom v Predjami. O poselitvi pričajo predvsem kurišča in najdeni fragmenti keramičnega posodja.▼

Proti koncu 11. in 10. stoletja pr. n. št. postaja naš kulturni prostor vedno bolj razdrobljen, saj na njem biva več manjših skupnosti - ruška, dobovska in ljubljanska. Bronasta doba se pri nas konča v 8. stoletju pr. n. št., ko se tudi v Sloveniji uveljavi [[železna doba]].▼