Bronasta doba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m preureditev
Vrstica 235:
* Kultura Srubna (Jugovzhodna Evropa, Zahodna Azija)
* Skupina Turbino (Ural, vzhodna Rusija, Sibirija)
 
=== Bronasta doba v Sloveniji ===
V [[Slovenija|Sloveniji]] je začetek bronaste dobe postavljen v 22. stoletje pr. n. št. in v grobem sovpada s propadom [[kultura|kulture]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], ki izvira še iz [[neolitik]]a. Pri nas je to obdobje slabo raziskano, saj ni znano niti eno nahajališče iz tega časa.
 
V času srednje bronaste dobe je bilo območje Slovenije razdeljeno na dva kulturna kroga. [[Kras]] in [[Istra|Istro]] je poseljevala t.i. [[kaštelirska kultura]], ki je svoje ime dobila po značilnih [[naselje|naseljih]] na vzpetinah, kaštelirjih, ki so bila utrjena s kamnitim obzidjem (naselje [[Debela griža]] pri [[Komen|Komnu]], Kaštelir pri [[Jelarji]]h). Srednjeevropska kultura [[gomila|gomil]] pa je s svojim obrobjem segala na območje današnje [[Štajerska|Štajerske]]. Zanjo so značilni pokopi v zemeljskih gomilah, svoja naselja pa so prebivalci gradili tako v nižinah kot na vzpetinah ([[Brinjeva gora nad Zrečami]], Rabotnica nad [[Branik]]om, [[Turnišče pri Ptuju]], [[Morje, Fram|Morje]] pri [[Fram]]u).
 
Kultura žarnih grobišč je konec 14. stoletja pr. n. št. zajela celo [[srednja Evropa|srednjo Evropo]] in s seboj prinesla novo poselitveno strukturo. Namesto pokopa celih trupel v zemeljskih gomilah se je širom [[Evropa|Evrope]] nenadoma uveljavil sežig trupel in pokop žar s posmrtnimi ostanki in pridatki na planih grobiščih. Te spremembe v materialnem in duhovnem svetu pričajo o selitvah ljudstev, ki so povzročile propad predhodnjih srednjeevropskih bronasto-dobnih kultur.
 
V Sloveniji se tako močno spremeni poselitvena struktura na območju Štajerske, kjer se uveljavijo žarna grobišča. Poleg Štajerske, ki je bila najgosteje poseljena, pa kultura žarnih grobišč obsega še [[Prekmurje]] in področje osrednje Slovenije. Iz tega obdobja so znana naselja v [[Ormož]]u, Oloris pri [[Dolnji Lakoš|Dolnjem Lakošu]], Rabelčja vas na Ptuju, [[Rifnik]], ter žarna grobišča v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Ruše|Rušah]], na [[Pobrežje|Pobrežju]] v [[Maribor]]u, pod Brežcem pri [[Divača|Divači]] in drugod.
 
Raziskani žarni grobovi se med seboj močno razlikujejo po številu in bogastvu pridatkov, kar priča o razdrobljeni hierarhiji znotraj prazgodovinske skupnosti. Med pridatki prevladuje [[keramika|lončenina]], pokojnikov [[nakit]], ter posamezno dragocenejše okrasje (obeski, [[amulet]]i).
 
Kaštelirska kultura v Tržaškem zaledju, na Krasu in v Istri pa vse do 10. stoletja pr. n. št. ni vključena v kulturo žarnih grobišč, temveč jo še vedno obvladuje kaštelirska kultura.
 
Vso bronasto dobo ljudje kot začasna (predvsem lovska) zatočišča uporabljajo tudi jame in skalne previse. Mnogo tovrstnih zatočišč je bilo pri nas odkritih na Krasu, oz. na [[Primorska|Primorskem]]; Podmol pri Kastelcu, Jama pod Predjamskim gradom v Predjami. O poselitvi pričajo predvsem kurišča in najdeni fragmenti keramičnega posodja.
 
Proti koncu 11. in 10. stoletja pr. n. št. postaja naš kulturni prostor vedno bolj razdrobljen, saj na njem biva več manjših skupnosti - ruška, dobovska in ljubljanska. Bronasta doba se pri nas konča v 8. stoletju pr. n. št., ko se tudi v Sloveniji uveljavi [[železna doba]].
 
== Centralna Azija ==
Vrstica 264 ⟶ 281:
Znane ameriške kulture, kot so [[Maji]], [[Tolteki]] in [[Azteki]] nikoli niso dosegli širše stopnje kovinskih uporabnih predmetov, z izjemo kultnih naprav, ki so bile običajno narejene iz bolj ali manj čistih plemenitih kovin. Orodja so bila predvsem iz organskega materiala in / ali kamna.
 
== Bronasta doba v Sloveniji ==
V [[Slovenija|Sloveniji]] je začetek bronaste dobe postavljen v 22. stoletje pr. n. št. in v grobem sovpada s propadom [[kultura|kulture]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], ki izvira še iz [[neolitik]]a. Pri nas je to obdobje slabo raziskano, saj ni znano niti eno nahajališče iz tega časa.
 
V času srednje bronaste dobe je bilo območje Slovenije razdeljeno na dva kulturna kroga. [[Kras]] in [[Istra|Istro]] je poseljevala t.i. [[kaštelirska kultura]], ki je svoje ime dobila po značilnih [[naselje|naseljih]] na vzpetinah, kaštelirjih, ki so bila utrjena s kamnitim obzidjem (naselje [[Debela griža]] pri [[Komen|Komnu]], Kaštelir pri [[Jelarji]]h). Srednjeevropska kultura [[gomila|gomil]] pa je s svojim obrobjem segala na območje današnje [[Štajerska|Štajerske]]. Zanjo so značilni pokopi v zemeljskih gomilah, svoja naselja pa so prebivalci gradili tako v nižinah kot na vzpetinah ([[Brinjeva gora nad Zrečami]], Rabotnica nad [[Branik]]om, [[Turnišče pri Ptuju]], [[Morje, Fram|Morje]] pri [[Fram]]u).
 
Kultura žarnih grobišč je konec 14. stoletja pr. n. št. zajela celo [[srednja Evropa|srednjo Evropo]] in s seboj prinesla novo poselitveno strukturo. Namesto pokopa celih trupel v zemeljskih gomilah se je širom [[Evropa|Evrope]] nenadoma uveljavil sežig trupel in pokop žar s posmrtnimi ostanki in pridatki na planih grobiščih. Te spremembe v materialnem in duhovnem svetu pričajo o selitvah ljudstev, ki so povzročile propad predhodnjih srednjeevropskih bronasto-dobnih kultur.
 
V Sloveniji se tako močno spremeni poselitvena struktura na območju Štajerske, kjer se uveljavijo žarna grobišča. Poleg Štajerske, ki je bila najgosteje poseljena, pa kultura žarnih grobišč obsega še [[Prekmurje]] in področje osrednje Slovenije. Iz tega obdobja so znana naselja v [[Ormož]]u, Oloris pri [[Dolnji Lakoš|Dolnjem Lakošu]], Rabelčja vas na Ptuju, [[Rifnik]], ter žarna grobišča v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Ruše|Rušah]], na [[Pobrežje|Pobrežju]] v [[Maribor]]u, pod Brežcem pri [[Divača|Divači]] in drugod.
 
Raziskani žarni grobovi se med seboj močno razlikujejo po številu in bogastvu pridatkov, kar priča o razdrobljeni hierarhiji znotraj prazgodovinske skupnosti. Med pridatki prevladuje [[keramika|lončenina]], pokojnikov [[nakit]], ter posamezno dragocenejše okrasje (obeski, [[amulet]]i).
 
Kaštelirska kultura v Tržaškem zaledju, na Krasu in v Istri pa vse do 10. stoletja pr. n. št. ni vključena v kulturo žarnih grobišč, temveč jo še vedno obvladuje kaštelirska kultura.
 
Vso bronasto dobo ljudje kot začasna (predvsem lovska) zatočišča uporabljajo tudi jame in skalne previse. Mnogo tovrstnih zatočišč je bilo pri nas odkritih na Krasu, oz. na [[Primorska|Primorskem]]; Podmol pri Kastelcu, Jama pod Predjamskim gradom v Predjami. O poselitvi pričajo predvsem kurišča in najdeni fragmenti keramičnega posodja.
 
Proti koncu 11. in 10. stoletja pr. n. št. postaja naš kulturni prostor vedno bolj razdrobljen, saj na njem biva več manjših skupnosti - ruška, dobovska in ljubljanska. Bronasta doba se pri nas konča v 8. stoletju pr. n. št., ko se tudi v Sloveniji uveljavi [[železna doba]].
 
== Bronastodobni depoji ==