Strip: Razlika med redakcijama

Prva slovenska revija, posvečena samo stripom, je bila ''[[Zvitorepec (revija)|Zvitorepec]]'' (1966–73); ''[[Stripburger]]''; (od 1992).

Strip, ki gradi zgodbo s podobami in minimalnim tekstom, je v poznih sedemdesetih letih 20.stoletja postal pomemben vir filmskih scenarijev ob vedno bolj razviti tehnologiji specialnih efektov. Ponovno je ključni in prvi pravi filmski superjunak bil Superman režiserja [[Richard Donner|Richarda Donner]]<nowiki/>ja]], takrat izredno uspešen film, ki je še eden od znanilcev junaške akcije in etike, ki je zaznamovala ta čas ameriške [[Kino|kinematografije]]. Stripovski junaki so dobili tudi svoje risanke in se pri tem naslanjali na tehnologijo japonske [[manga|mange]], ki je prav tako pričela uporabljati risane filme za akcijo. Nastale so tako mnoge uspešne filmske predloge prej uspešnih stripov (dva filma Batmana po [[Tim Burton|Timu Burtonu]], [[Nindža želve|Ninja želve]]), a tudi nekaj zelo neuspešnih serij ([[Spider-man]], Kapitan Amerika). Z izboljšano tehnologijo je ta žanr postal zelo pomemben in od leta 2000 pomeni zelo pomemben del filmske industrije. V film so pretvorili tudi pomembne modernejše stripe, pri čimer je vredno izpostaviti [[Alan Moore|Alana Moora]] in filma [[V kot vroče maščevanje]] in Varuhi.