Mezopotamija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 84.52.189.44 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Ljuba brank |
|||
Vrstica 1:
{{antična Mezopotamija}}
{{drugipomeni|Mezopotamija (razločitev)}}
'''Mezopotámija''' (iz [[Grščina|starogrškega]] ''Μεσοποταμία'' [Mesopotamía] – ''dežela med rekama'', ''medrečje'', [[Arabščina|arabsko]] بلاد الرافدين [bilād ar-rāfidayn], [[Perzijščina|perzijsko]] میانرودان [miyān rodān], [[Sirščina|sirsko]] ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ [Beth Nahrain] - ''hiša rek'') je aluvijalna ravnina med rekama [[Evfrat]] in [[Tigris]]. Na ozemlju Mezopotamije so sedaj [[Irak]], [[Kuvajt]], severozahodni del [[Sirija|Sirije]], majhen del vzhodne [[Turčija|Turčije]] in še manjši del jugozahodnega [[Iran]]a.
V Zahodnem svetu se zaradi bogate zgodovine nanjo gleda kot na zibelko civilizacije. V [[Bakrena doba|bakreni]] in [[Bronasta doba|bronasti dobi]] so bile na njenem ozemlju [[Sumerija|sumerska civilizacija]] ter [[Akadsko kraljestvo|Akadsko]], [[Babilonija|Babilonsko]] in [[Asirija|Asirsko]] kraljestvo. Vse države so bile na ozemlju sedanjega Iraka. V [[Železna doba|železni dobi]] sta tam nastali Novosirsko in Novobabilonsko cesarstvo. Domorodni [[Sumerci |Sumerci]] in [[Akadci |Akadci]] (vključno z [[Asirci]] in [[Babilonci]]), so gospodovali v Mezopotamiji od začetka pisane zgodovine okoli leta 3100 pr. n. št. do [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidske]] osvojitve [[Babilon]]a leta 539 pr. n. št.. Leta 332 pr. n. št. je Mezopotamijo zasedel [[Aleksander Veliki]], po njegovi smrti pa je postala del grškega [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]].
Okoli leta 150 pr. n. št. je Mezopotamija prišla pod oblast [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]] in kmalu zatem postala bojišče med [[Parti]] in [[Rimski imperij|Rimljani]], ki so za krajši čas osvojili del njenega ozemlja. Leta 226 n. št. je prišla pod oblast perzijskih [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in ostala pod njihovo oblastjo do 7. stoletja, ko so Perzijo osvojili muslimani. Od 1. stoletja pr. n. št. do 3. stoletja n. št. je bilo v Mezopotamiji nekaj predvsem novosirskih in krščanskih držav, med njimi [[Adiabena]], [[Osroena]] in [[Hatra]].
==Etimologija imena==
Toponim Mezopotamija je sestavljen iz starogrških besed ''μέσος'' [mésos] – ''sredi'' ali ''sredina'' in ''ποταμός'' [potamós] – ''reka''. V dobesednem prevodu bi pokrajino lahko imenovali Medrečje. Ime Mezopotamija se je dosledno uporabljalo v [[Septuaginta|Septuaginti]], ki je bila napisana okoli leta 250 pr. n. št., kot prevod enakovrednega [[Hebrejščina|hebrejskega]] imena ''Naharaim''. Ime se je uporabljalo že pred tem, kar dokazuje ''Aleksandrova anabaza'', ki je bila napisana v poznem 2. stoletju n. št., vendar se izrecno sklicuje na vire iz časa Aleksandra Velikega. V ''Anabazi'' se je ime Mezopotamija nanašalo na ozemlje vzhodno od Evfrata v severni Siriji. Približno isto ozemlje se v aramejščini imenuje ''biritum/birit narim''.<ref>J.J. Finkelstein (1962). ''Mesopotamia''. Journal of Near Eastern Studies '''21''' (2): 73–92. doi: 10.1086/371676, JSTOR 543884.</ref> Kasneje je izraz Mezopotamija na splošno pomenil celotno ozemlje med Evfratom in Tigrisom in ne samo na dele Sirije in jugovzhodne Turčije.<ref name=Foster>B.R. Foster, K. Polinger Foster (2009). ''Civilizations of ancient Iraq''. Princeton: Princeton University Press, ISBN 978-0-691-13722-3.</ref> K Mezopotamiji v širšem smislu so pogosto prištevali tudi bližnje [[Stepa|stepe]] zahodno od Evfrata in zahodni del gorovja [[Zagros]].<ref name=Canard>M. Canard (2011). ''al-ḎJazīra, Ḏjazīrat Aḳūr or Iḳlīm Aḳūr''. Encyclopaedia of Islam, 2. izdaja. Leiden: Brill Online, OCLC 624382576.</ref><ref>T.J. Wilkinson (2000). ''Regional approaches to Mesopotamian archaeology: the contribution of archaeological surveys''. Journal of Archaeological Research 8 (3): 219–267,doi: 10.1023/A:1009487620969, ISSN 1573-7756.</ref><ref>R. Matthews (2003). ''The archaeology of Mesopotamia. Theories and approaches. Approaching the past''. Milton Square: Routledge, ISBN 0-415-25317-9.</ref>
Mezopotamijo se pogosto deli na Severno ali Gornjo Mezopotamijo in Južno ali Spodnjo Mezopotamijo.<ref>A. Miquel, W.C. Brice, D. Sourdel, J. Aubin, P.M. Holt, A. Kelidar, H. Blanc, D.N. MacKenzie, Ch. Pellat (2011). Irāḳ. Encyclopaedia of Islam, 2. izdaja. Leiden: Brill Online, OCLC 624382576.</ref> Gornja Mezopotamija ali Džazira je ozemlje med Evfratom in Tigrisom od njunega izvira do Bagdada.<ref name=Canard/> Spodnja Mezopotamija obsega ozemlje južnega Iraka, Kuvajt in dele zahodnega Irana.<ref>Who Were The Babylonians?. Bill T. Arnold, 2004: 2.</ref><ref>From Adam to Noah-The Numbers Game: Why the Genealogy Puzzles of Genesis 5. Leonard Timmons, 2012.</ref><ref> Lisa E. Gross (2003). Southern Mesopotamia During the Bronze Age.</ref>
V sodobni akademski rabi ima izraz Mezopotamija tudi časovno konotacijo in se običajno uporablja za obdobje pred muslimansko osvojitvijo. Po njej se za regijo uporabljajo nazivi [[Sirija]], [[Džazira]] in [[Irak]].<ref name=Foster/><ref name=Bahrani>Z. Bahrani (1998). ''Conjuring Mesopotamia: imaginative geography a world past''. Archaeology under fire: Nationalism, politics and heritage in the Eastern Mediterranean and Middle East. London: Routledge, str. 159–174. ISBN 978-0-415-19655-0.</ref>
==Geografija==
[[Slika:N-Mesopotamia and Syria english.svg|300px|thumb|right|Mezopotamija]]
Mezopotamija obsega ozemlje med rekama Evfrat in Tigris, ki izvirata v [[Armensko višavje|Armenskem višavju]]. Vanju se stekajo številni pritoki, predvsem z gorovja [[Zagros]]. Glavne kopenske poti so potekale predvsem ob Evfratu, ker so obale Tigrisa pogosto strme in težko prehodne. Na severu je podnebje pustinjsko s prostranimi puščavami, katerim proti jugu sledi 15.000 km<sup>2</sup> močvirij, lagun, blatnih ravnic in bregov rek, poraslih s trsjem. Na skrajnem jugu se Evfrat in Tigris združita in izlijeta v [[Perzijski zaliv]].
Uspešno poljedelstvo v tako suhem okolju je pogojeno z namakanjem, katerega je omogočal visok vodostaj obeh rek v deževni sezoni in času taljenja snega v Zagrosu. Namakanje je bilo pogojeno tudi z zadostnim številom delavcev, ki so gradili in vzdrževali namakalne kanale. Vse to je že v najzgodnejšem obdobju pripomoglo k razvoju urbanih naselij in centralizirane politične oblasti.
[[Poljedelstvo]] je v celi regiji dopolnjevalo [[Nomadi|nomadsko]] [[Živinoreja|pašništvo]]. Črede koz, kasneje tudi kamel, so v suhih poletnih mesecih pasli ob obeh rekah, v deževnem in zimskem obdobju pa na pustinjskih pašnikih, ki so takrat ozeleneli. V Mezopotamiji je na splošno primanjkovalo gradbenega kamna, dragih kovin in lesa, zato se je že zelo zgodaj razvila trgovina s poljščinami z zelo oddaljenimi kraji. V močvirnih južnih predelih so se od prazgodovine ukvarjali tudi z [[ribištvo]]m, kar je pripomoglo k mešanju kultur.
Občasni zlomi kulturnih sistemov so imeli številne vzroke. Eden od njih so bile potrebe po delavcih, ki so občasno povzročile povečanje števila prebivalcev preko meja ekološke vzdržnosti. Drug vzrok so bila obdobja podnebnih nestabilnosti, ki so povzročila upadanje števila prebivalcev in propad centralne oblasti. Regija je bila občutljiva na vpade obmejnih hribovskih plemen, katerim so sledile motnje v trgovanju in zanemarjanje namakalnih sistemov. Eden od vzrokov so bile tudi težnje mestnih držav, da se otresejo centralne oblasti, ki so privedle do drobitve oblasti na plemenske ali manjše regionalne enote.<ref>W.R. Thompson (2004). ''Complexity, Diminishing Marginal Returns, and Serial Mesopotamian Fragmentation''. Journal of World Systems Research '''3'''.</ref>
==Zgodovina==
[[Slika:Gudea of Lagash Girsu.jpg|thumb|right|200px|Eden od približno 27 kipov lagaškega vladarja [[Gudea]] (2144-2124 pr. n. št.), izdelan iz [[diorit]]a]]
Prazgodovina antičnega Bližnjega vzhoda se je začela v mlajši [[Kamena doba|kameni dobi]]. Slikovno [[Pisava (razločitev)|pisavo]] so iznašli v obdobju Uruk IV približno v 4. tisočletju pr. n. št.. Zapisovanje aktualnih dogodkov in zgodovine Spodnje Mezopotamije se je začelo sredi 3. tisočletja pr. n. št. s [[Klinopis|klinopis]]nimi zapisi zgodnjih dinastičnih kraljev in končalo bodisi s prihodom [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidov]] v poznem 6. stoletju pr. n. št. ali po zmagi [[Muslimanstvo|muslimanov]] in vzpostavitvi kalifata v 7. stoletju n. št., ko se je regija preimenovala v [[Irak]].
V tem obdobju je bilo v Mezopotamiji nekaj najstarejših visoko razvitih in socialno kompleksnih držav na svetu. Regija je bila ena od štirih obrečnih civilizacij, v katerih so iznašli pisavo. Druge so se razvile v dolini [[Nil]]a v [[Stari Egipt|Egiptu]], dolini [[Ind]]a na [[Indijski podkontinent|Indijskem podkontinentu]] in dolini [[Rumena reka|Rumene reke]] na [[Kitajska|Kitajskem]]. V Mezopotamiji je bilo več zgodovinsko pomembnih mest, med njimi [[Uruk]], [[Nipur]], [[Ninive]], [[Ašur]] in [[Babilon]] in velikih mestnih držav, med njimi Eridu, akadska kraljestva, Tretja dinastija Ura in več asirskih cesarstev. Med najpomembnejše mezopotamske vladarje spadajo kralj Ura Ur-Nammu, ustanovitelj Akadskega cesarstva [[Sargon Akadski]], ustanovitelj Starobabilonske države [[Hamurabi]], Ašur-ubalit II. in ustanovitelj Asirskega cesarstva Tiglat-Pileser I..
===Zgodovinska obdobja===
* Pra- in protozgodovina
** predlončarska [[Mlajša kamena doba|mlajša kamena doba A]] (10000–8700 pr. n. št.)
** predlončarska mlajša kamena doba B (8700–6800 pr. n. št.)
** [[hasunska kultura|hasunska]] (~6000 –? pr. n. št.), [[samarska kultura|samarska]] (~5700 – 4900 pr. n. št.) in [[halafska kultura]] (~6000 – 5300 pr. n. št.)
** [[Ubaidsko obdobje|ubaidsko obdobje]] (~5900–4400 pr. n. št.)
** [[Uruško obdobje|uruško obdobje]] (~4400–3100 pr. n. št.)
** [[Džemdet nasrsko obdobje|džemdet-nasrsko obdobje]] (~3100–2900 pr. n. št.)<ref>S. Pollock (1999). ''Ancient Mesopotamia. The Eden that never was''. Case Studies in Early Societies, Cambridge: Cambridge University Press, str. 2, ISBN 978-0-521-57568-3.</ref>
* [[Bronasta doba|Zgodnja bronasta doba]]
** zgodnje dinastično obdobje (~2900–2350 pr. n. št.)
** [[Akadsko kraljestvo]] (~2350–2100 pr. n. št.)
** [[Tretja urska dinastija]] (2112–2004 pr. n. št.)
** zgodnje [[Asirija|Asirsko kraljestvo]] (24.-18. stoletje pr. n. št.)
* Srednja bronasta doba
** zgodnja [[Babilonija]] (19.-18. stoletje pr. n. št.)
** [[Prva babilonska dinastija]] (18.-17. stoletje pr. n. št.)
** [[minojska erupcija]] (okoli 1620 pr. n. št.)
* Pozna bronasta doba
** staroasirsko obdobje (16.-11. stoletje pr. n. št.)
** srednjeasirsko obdobje (okoli 1365-1076 pr. n. št.)
** Kasiti v Babilonu (okoli 1595-1155 pr. n. št.)
** zaton pozne bronaste dobe (12.-11. stoletje pr. n. št.)
* Železna doba
** sirsko-hetitske države (11.-7. stoletje pr. n. št.)
** Novoasirsko cesarstvo (10.-7. stoletje pr. n. št.)
** Novobabilonsko cesarstvo (7.-6. stoletje pr. n. št.)
* Klasična antika
** perzijska Babilonija, ahemendiska Asirija (6.-4. stoletje pr. n. št.)
** [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidska]] Mezopotamija (4.-3. stoletje pr. n. št.)
** [[Partsko cesarstvo|partska]] Babilonija (3. stoletje pr. n. št.- 3. stoletje n. št.)
** [[Osroena]] (2. stoletje pr. n. št.- 3. stoletje n. št.)
** [[Adiabena]] (1.- 2. stoletje n. št.)
** [[Hatra]] (1.- 2. stoletje n. št.)
** rimska [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mezopotamija]], rimska [[Asirija (rimska provinca)|Asirija]] (2. stoletje n. št.)
* Pozna antika
** Asoristan (3-7. stoletje n. št.)
** muslimanska osvojitev (sredina 7. stoletja n. št.)
==Jezik in pisava==
[[Slika:Nimrud ivory lion eating a man.jpg|thumb|right|alt=Square, yellow plaque showing a lion biting in the neck of a man lying on his back|Ena od slonokoščenih [[nimrud]]skih okrasnih plošč s podobo leva, ki ubija človeka; novoasirsko obdobje, 9.-7. stoletje pr. n. št.]]
Najstarejši pisan jezik v Mezopotamiji je bila izolirana aglutinativna [[sumerščina]]. V regiji so se poleg sumerskega govorili tudi [[Semitski jeziki|semitski jeziki]]. Subartujščina<ref>J.J. Finkelstein (1955). ''Subartu and Subarian in Old Babylonian Sources''. Journal of Cuneiform Studies '''9''' (1). </ref> z Zagrosa je bila morda sorodna s huritsko-urartski družini jezikov, kar potrjujejo lastna imena in imena rek, gora in različnih obrti. V akadskem in asirskih kraljestvih je prevladovala [[akadščina |akadščina]], v upravi, verskem obredju, književnosti in znanosti pa se je obdržala sumerščina. Do konca novobabilonskega obdobja se je govorilo več različic akadščine. V prvem Novoasirskem in nato v Ahemenidskem cesarstvu je uradni jezik postala stara [[Aramejščina|aramejščina]], ki se je v Mezopotamiji uporabljala že prej. Uradna različica jezika se je imenovala cesarska aramejščina. Akadščina se je začela opuščati, vendar se je, ob sumerščini, še nekaj stoletij uporabljala v templjih. Zadnja akadska besedila so iz poznega 1. stoletja n. št..
Sredi 4. tisočletja pr. n. št. so iznašli [[klinopis]], ki je bil prilagojen sumerskemu jeziku. Ime je dobil po trikotni obliki pisala, s katerim so vtiskovali znake v mokro glino. Zdi se, da se je standardizirana oblika klinopisnih znakov razvila iz slikovne pisave. Najstarejše besedilo, napisano na sedmih tablicah, so odkrili med izkopavanji templja (É) v Uruku, posvečenenega boginji [[Inana|Inani]].
Zgodnji znakovni klinopis je zahteval več let učenja. Pisati so znali samo maloštevilčni posamezniki, ki so se najemali kot pisarji. Po uvedbi poenostavljenega zlogovnega klinopisa med vladanjem kralja Sargona se je število pismenih znatno povečalo. Arheologi so med izkopavanji odkrili obsežne arhive starobabilonskih šol za pisarje, iz katerih se je širila pismenost.
V 3. tisočletju pr. n. št. se je v Mezopotamiji razvilo zelo tesno kulturno sožitje med govorci sumerskega in akadskega jezika, zaradi katerega se je zelo razširila dvojezičnost.<ref name=Deutcher>G. Deutscher (2007). ''Syntactic Change in Akkadian: The Evolution of Sentential Complementation''. Oxford University Press US. str. 20–21. ISBN 978-0-19-953222-3.</ref> Vpliv sumerščine na akadščino in obratno je razviden na vseh področjih, od obsežnega sposojanja izrazov do sintaktične, morfološke in fonološke konvergence.<ref name=Deutcher/> Pojav je spodbudil strokovnjake, da sumerščino in akadščino 3. tisočletja pr. n. št. imenujejo tudi zveza jezikov (Sprachbund).<ref>C. Woods (2006). ''Bilingualism, Scribal Learning, and the Death of Sumerian. Margins of Writing, Origins of Culture''. Chicago. Str. 91-120.</ref> Na prehodu iz 3. v 2. tisočletje pr. n. št. je akadščina kot pogovorni jezik postopoma spodrinila sumerščino. Natančen datum prehoda je še vedno predmet razprav.<ref>C. Woods (2006). ''Bilingualism, Scribal Learning, and the Death of Sumerian''. Margins of Writing, Origins of Culture. Chicago. Str. 91-120.</ref> Sumerščina se je kot liturgični, ceremonijalni, literarni in znanstveni jezik uporabljala do 1. stoletja n. št..
===Književnost===
Star sumerski pregovor pravi, da ''»mora tisti, ki bi bil v šoli za pisarje rad odličnjak, vstajati ob zori«''. Pisanja in branja so se učile tudi ženske.<ref>E. Meier Tatlow (31 marec 2005). ''Women, Crime, and Punishment in Ancient Law and Society: The ancient Near East''. Continuum International Publishing Group Ltd. Str. 75. ISBN 978-0-8264-1628-5,</ref>
V Babilonskem kraljestvu so imela mesta in templji bogate knjižnice, ki so bile za semitske Babilonce vir znanja o izumrlem sumerskem jeziku in zapletenem in obširnem naboru klinopisnih znakov. Velik del babilonske književnosti je bil preveden iz sumerskih izvirnikov. Za šolsko rabo so sestavili besednjake in slovnico in napisali medvrstične prevode. Poleg tega so napisali tudi komentarje starih besedil in razlage nejasnih besed in fraz. Vse klinopisne znake so poimenovali in jih zapisali v dovršene sezname.
Veliko babilonskih književnih del se še vedno preučuje. Eno od njih je slavni ''[[Ep o Gilgamešu]]'' v dvanajstih knjigah, katerega je v obdobju 1300-1000 pr. n. št. iz sumerskega izvirnika prevedel svečenik Sin-leki-unini in ga uredil po astronomskih načelih. Vsako poglavje vsebuje zgodbo o dogodku iz Gilgameševega življenja. Ep kot celota je nanizanka, v kateri so nekatere zgodbe umetno pripisane glavnemu junaku.
==Znanost in tehnologija==
===Matematika===
Mezopotamska [[matematika]] in [[znanost]] sta temeljili na šestdesetiškem (seksadecimalnem) [[Številski sistem|številskem sistemu]]. Njegova dediščina je 60 minutna ura, 24 urni dan in 360 stopinjski krog. Isti številski sistem se je uporabljal tudi v zgodnji [[Kartografija|kartografiji]]. Sumerski koledar je temeljil na Luninem ciklusu na sedemdnevnem tednu.
Babilonci so imeli nekaj izrekov za računanje ploščine in površine nekaterih likov in teles. Obseg kroga so računali kot tri premere, njegovo ploščino pa kot eno dvanajstino kvadrata premera, kar bi bilo res, če bi bil π enak 3. Prostornino valja so računali kot produkt ploščine osnovne ploskve in višine. Volumen prisekanega stožca in prisekane kvadratne piramide so napačno računali kot produkt višine in polovice vsot obeh osnovnin ploskev. Nedavno odkritje je pokazalo, da so za π uporabljali vrednost 25/8, kar znese 3,125 in je zelo blizu njegove prave vrednosti 3,14159~. Babilonci so znani tudi po babilonski milji, ki je merila približno sedem sodobnih milj oziroma 11 km. Enoto za razdaljo so nazadnje pretvorili v časovno miljo, ki so jo uporabljali za merjenje potovanje Sonca in je zato predstavljala čas.<ref>H. Eves. ''An Introduction to the History of Mathematics''. Holt, Rinehart and Winston, 1969. Str. 31.</ref>
===Astronomija===
Tempeljski svečeniki so že v sumerskem obdobju poskušali povezati aktualne dogodke z določenimi položaji [[Planet|planet]]ov in [[Zvezda|zvezd]]. Poskusi so se nadaljevali do asirskega obdobja. V tem obdobju je visok državni uradnik (''[[limmu |limmu]]''), ki je predsedoval novoletnim slovesnostim, objavil letni seznam dogodkov, povezanih s položajem planetov. Limujev mandat je trajal eno leto. Seznam limmujev za obdobje 858-699 pr. n. št.<ref>J.J. Glassner. ''Mesopotamian Chronicles''. Society of Biblical Literature. Atlanta, 2004. Str. 160-176.</ref> se je ohranil in omogočil natančno povezavo relativnega in absolutnega datiranja zgodovine Mezopotamije.
Babilonski astronomi so bili zelo vešči matematiki in so znali napovedati [[mrk]]e in [[Sonce|sončne obrate]]. Menili so, da ima vse, kar se dogaja v astronomiji, svoj namen. Večino dogodkov so povezovali z vero in znamenji. Izdelali so dvanajstmesečni [[koledar]], ki je temeljil na luninih ciklih, in leto razdelili na dva letna časa: poletje in zimo.
V 8. in 7. stoletju pr. n. št. so babilonski astronomi razvili nov pristop k astronomiji. Začeli so študirati filozofijo, ki se je ukvarjala z idealno naravo zgodnjega vesolja in začeli uporabljati interno logiko znotraj svojih napovedanih planetarnih sistemov. S tem so veliko prispevali k astronomiji in filozofiji znanosti. Nekateri znanstveniki na njihov pristop gledajo kot na prvo znanstveno revolucijo.<ref>D. Brown (2000). ''Mesopotamian Planetary Astronomy-Astrology''. Styx Publications. ISBN 90-5693-036-2.</ref> Babilonske ideje so kasneje privzeli in nadgradili grški in helenistični astronomi.
V [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskem]] in [[Partsko cesarstvo|partskem]] obdobju so astronomska poročila postala povsem znanstvena. Kako daleč so znanje in napredne metode razvili sami, ni znano. Babilonski razvoj metod za napovedovanje gibanja planetov je vsekakor veliko poglavje v razvoju astronomije.
Edini grški babilonski astronom, ki je podpiral heliocentrični model gibanja planetov, je bil [[Selevk iz Selevkije |Selevk iz Selevkije]], rojen leta 190 pr. n. št..<ref>O.E. Neugebauer (1945). ''The History of Ancient Astronomy Problems and Methods''. Journal of Near Eastern Studies '''4''' (1): 1-38.</ref><ref>G. Sarton (1955). ''Chaldaean Astronomy of the Last Three Centuries B.C.''. Journal of the American Oriental Society '''75''' (3): 166-173.</ref><ref>W.P. D. Wightman (1951, 1953). ''The Growth of Scientific Ideas''. Yale University Press. Str. 38.</ref> Znan je iz [[Plutarh]]ovih del. Podpiral je teorijo [[Aristarh s Samosa|Aristarha s Samosa]], ki je trdil, da se Zemlja vrti okoli svoje osi in kroži okoli Sonca. Po Plutarhovih trditvah je Selevk celo dokazal Aristarhovo teorijo, vendar ne pove, s kakšnimi argumenti. Izjema je njegova pravilna razprava o plimi in oseki, ki je posledica privlačnosti Lune.
Babilonska astronomija je služila kot osnova za večino grške, klasične indijske, sasanidske, bizantinske, sirske, srednjeveške islamske, srednjeazijske in zahodnoevropske astronomije.<ref>Pingree (1998).</ref>
===Medicina===
Najstarejše mezopotamsko besedilo s področja medicine je iz starobabilonskega obdobja v prvi polovici 2. tisočletja pr. n. št.. Najobsežnejše besedilo je ''Diagnostični priročnik'', ki ga je napisal [[Esagil-kin-apli]] iz Borsipa,<ref name=Horstmanshoff> H.F.J. Horstmanshoff, M. Stol, C. Tilburg (2004). ''Magic and Rationality in Ancient Near Eastern and Graeco-Roman Medicine''. Str. 99. Brill Publishers. ISBN 90-04-13666-5.</ref> ''ummânū'' ali glavni učenjak med vladavino babilonskega kralja [[Adad-apla-iddina]] (1069-1046 pr. n. št.).<ref>M. Stol (1993). ''Epilepsy in Babylonia''. Str. 55. Brill Publishers. ISBN 90-72371-63-1.</ref>
Babilonski zdravniki so vzporedno in neodvisno od egipčanskih v medicino uvedli koncepte [[Diagnoza|diagnoze]] (prepoznavanje in poimenovanje bolezni), [[Prognoza|prognoze]] (napoved poteka ali izida bolezni), pregleda bolnika in zdravniških receptov. ''Diagnostični priročnik'' je uvedel tudi metode zdravljenja in ugotavljanja vzrokov bolezni ter uporabo empirizma, logike in racionalnosti v diagnozi, prognozi in zdravljenju. Priročnik vsebuje seznam simptomov, ki jih pogosto spremljajo podrobni opisi bolezenskih znakov na telesu bolnika, z njihovimi diagnozami in prognozami.<ref>H.F.J. Horstmanshoff, M. Stol, C. Tilburg (2004). ''Magic and Rationality in Ancient Near Eastern and Graeco-Roman Medicine''. Str. 97-98. Brill Publishers. ISBN 90-04-13666-5.</ref>
Simptome in bolezni so zdravili s terapevtskimi sredstvi kot so obkladki, maže in pilule. Če bolnika niso znali ozdraviti, so se pogosto zanašali na izganjanje zlih duhov in zaklinjanje, s katerim so očistili bolnika od prekletstva. Esagil-kin-aplijev ''Diagnostični priročnik'' je temeljil na logičnem nizu [[aksiom]]ov in domnev, izpraševanju in pregledu bolnikov, s čimer je bilo mogoče odkriti bolezen, njeno etiologijo, napredovaje in možnosti za bolnikovo ozdravitev.<ref name= Horstmanshoff/>
Esagil-kin-apli je sam odkril vrsto bolezni in bolezenskih stanj in v priročniku opisal njihove znake. Med njimi so bile različne vrste [[božjast]]i in sorodnih bolezni ter njihove diagnoze in prognoze.<ref>M. Stol (1993). ''Epilepsy in Babylonia''. Str. 5. Brill Publishers. ISBN 90-72371-63-1.</ref>
===Tehnologija===
Mezopotamska ljudstva so iznašla mnogo tehnologij, vključno z obdelavo kovin, stekla, izdelavo svetilk, tkanja, nadzora poplav, shranjevanja vode in namakanja. Bili so ena od prvih [[Bronasta doba|bronastodobnih]] družb na svetu. Palače so krasili z več sto kilogrami zelo dragih kovin. [[Baker]], [[bron]] in [[železo]] so uporabljali tudi za izdelavo oklepov in orožja, na primer mečev, bodal, kopij in kijev.
Po eni od nedavnih hipotez naj bi [[Arhimedov vijak]] uporabljal že asirski kralj Senaherib za namakanje [[Babilonski viseči vrtovi|babilonskih visečih vrtov]] in v [[Ninive|Ninivah]] v 7. stoletju pr. n. št., čeprav glavnina zgodovinarjev meni, da gre za grško iznajdbo iz kasnejšega obdobja.<ref>S. Dalley, J.P. Oleson (januar 2003). ''Sennacherib, Archimedes, and the Water Screw: The Context of Invention in the Ancient World''. Technology and Culture '''44''' (1).</ref> V [[Partsko cesarstvo|partskem]] ali [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidskem]] obdobju so iznašli [[bagdadska baterija|bagdadsko baterijo]], ki je najstarejša znana baterija. Uporabljali naj bi jo za galvansko zlatenje in srebrenja manj plemenitih kovin.<ref>J. Twist (20. november 2005). ''Open media to connect communities''. BBC News. Pridobljeno 6. avgusta 2007.</ref>
==Religija==
[[Slika:Mesopotamia male worshiper 2750-2600 B.C.jpg|thumb|Sumerski vernik; kip iz alabastra z očmi iz školjk, 2750-2600 pr. n. št.]]
Starodavna mezopotamska religija je ena od najstarejših in prva dokumentirana religija. Na začetku je imela vsaka mezopotamska skupnost in mestna država svoje bogove, sčasoma pa so se bogovi najmogočnejših mest uveljavili kot bogovi vseh Mezopotamcev.
Mezopotamci so verjeli, da je Svet krogla plošča, nad katero je ogromen prazen prostor, imenovan nebesa. Verjeli so tudi, da je plošča z vseh strani obdana z vodo in da se je vesolje rodilo iz ogromnega morja. Njihova religija je bila [[Politeizem|politeistična]] z nekaj različicami.
Sumerski izraz za vesolje, ''isan-ki'', je sestavljen iz imen boga [[Anu|Ana]] in boginje [[Ki]]. Njun sin je bil bog zraka [[Enlil]], za katerega so verjeli, da je eden od najmočnejših bogov in glavni bog njihovega [[Politeizem|panteon]]a. Sumerci so si že začeli postavljali tudi [[Filozofija|filozofska]] vprašanja, med njimi kdo smo, kje smo in kako smo prišli sem. Odgovore na ta vprašanja so jim lahko dali samo bogovi.
Poleg boga Ana, stvarnika vesolja, boginje Ki in gospodarja vetra Enlila, so imeli tudi boga voda Enkija (Ea), ki je bil obdarjen z veliko modrostjo in so se nanj v stiski obračali tako bogovi kot ljudje. Bogove so spremljala številna božanstva, bog nevihte [[Adad]] in bog sonca [[Šamaš]]. Okoli leta 2000 pr. n. št. je Enlil v [[Babilon]]u prepustil oblast svojemu mlademu sinu, vendar mogočnemu bogu [[Marduk]]u. Mezopotamskih boginj je bilo skoraj toliko kot bogov. Najmogočnejša je bila [[Ištar|Inana-Ištar]], boginja ljubezni in plodnosti, a tudi vojne. Ljudje so si predstavljali, da bogovi podobni ljudem, da imajo človeške obraze, pijejo, se ljubijo in poročajo, se prepirajo in si lažejo in se občasno tudi stepejo. Za razliko od ljudi so nesmrtni, vsemogočni in njihova modrost presega modrost ljudi, ki so jih bogovi us''Ležeče besedilo''tvarili zato, da bi jim služili.
==Filozofija==
Giorgio Buccellati, upokojeni profesor katedre za bližnjevzhodne jezike in kulture univerze UCLA, je prepričan, da se zgodovini [[Filozofija|filozofije]] lahko sledi vse do zgodnjih mezopotamskih modrosti, ki poosebljajo nekatere življenjske filozofije, zlasti [[Etika|etiko]] v obliki [[Dialektika|dialektike]], dialogov, [[Poezija|epske poezije]], [[Folkloristika|folklore]], hvalnic, [[Lirika|lirskih pesmi]], [[Proza|proze]] in pregovorov. Babilonski razum in racionalnost sta se razvila preko meja empiričnih opazovanj.<ref name=Buccellati>G. Buccellati (1981). ''Wisdom and Not: The Case of Mesopotamia''. Journal of the American Oriental Society '''101''' (1): 35-47.</ref>
Babilonska miselnost je imela znaten vpliv na antično grško in helenistično filozofijo, zlasti babilonski ''Dialog o pesimizmu'', ki je bil napisan kmalu po letu 1000 pr. n. št. in vsebuje podobnosti z agnostičnim razmišljanjem [[Sofistika|sofistov]], heraklijsko oktrino nasprotij, [[Platon]]ovo dialektiko in dialoge in [[Sokrat]]ove metode.<ref name=Buccellati/> Babilonske [[Kozmologija|kozmološke]] ideje so imele velik vpliv na jonskega filozofa [[Tales]]a je bil pod vplivom.
==Kultura==
===Prazniki===
Antični Mezopotamci so praznovali vsak mesec. Na vsebino praznovanj in spremljajoče obredje je vplivalo več pomembnih činiteljev:
* [[Luna|lunine mene]]: rastoča luna je pomenila obilje in rast, medtem ko je pojemajoča pomenila upadanje, stagnacijo in praznike podzemlja
* faza letnega kmetijskega cikla,
* [[Enakonočje|enakonočja]] in [[Solsticij|sončni obrati]],
* lokalna mitologija in božanski zavetniki,
* uspehi vladajočega monarha,
* [[Akitu]] ali Novoletni festival, ki se je praznoval prvo polno luno po spomladanskem enakonočju, ter
* slovesnosti v spomin na pomembne dogodke: ustanovitve, vojne zmage, tempeljski prazniki itd.
===Glasba===
Nekatere pesmi so bile napisane za bogove, druge pa so opevale tudi pomembne dogodke. Glasba in petje ni zabavalo samo kraljev, ampak tudi navadne ljudi, ki so radi peli in plesali doma in na tržnicah. Do razširitve pismenosti so se pesmi prenašale iz roda v rod z ustnim izročilom. Pesmi so med drugim ohranjale tudi zelo pomembne podatke o dogodkih, ki so zgodili že v davni preteklosti.
[[Ud (glasbilo)|Ud]] ([[asirščina|asirsko]] ܥܘܕ — ūd) je majhno [[Glasbilo|glasbilo]] s [[Struna|struna]]mi, na katerega so igrali v Mezopotamiji, od 18. dinastije tudi v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]]. Najstarejša podoba glasbila je iz [[Uruk|uruškega]] obdobja v južni Mezopotamiji in je stara približno 5000 let. Glasbilo, ki je imelo različici z dolgim in kratkim vratom, je upodobljeno na valjastem pečatniku, shranjenem v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]]. Asirska beseda ''ūd'' pomeni les in se je verjetno nanašala na drevo, katerega les so uporabljali za njegovo izdelavo. Iz naziva ūd se je razvil naziv [[Lutnja|lutnja]].
===Igre===
[[Slika:British Museum Royal Game of Ur.jpg|200px|left|thumb|Igralna deska za ursko kraljevsko igro; III. urska dinastija (2600–2400 pr. n. št.), Britanski muzej, London]]
Priljubljena zabava asirskih kraljev je bil lov. V umetnosti sta pogosto upodobljena tudi [[rokoborba]] in [[boks]] in nekakšen polo, pri katerem igralci niso jezdili, ampak sedeli na ramenih soigralcev.<ref>Karen Rhea Nemet-Nejat (1998). ''Daily Life in Ancient Mesopotamia''.</ref> Igral se je tudi ''madžori'', podoben [[rugby]]ju, vendar z leseno žogo. Igrali so tudi družabno igro, podobno [[senet]]u in [[backgammon]]u, ki je zdaj znana kot »[[urska kraljevska igra]]«.
===Družinsko življenje===
Iz niza zaporednih mezopotamskih [[zakonik]]ov - [[Urukagina|Urukaginovega]], [[Lipit Ištar]]jevega in [[Hamurabijev zakonik|Hamurabijevega]] - je razvidno, da je mezopotamska družba postajala vedno bolj patriarhalna. Moč moških je postala veliko večja od moči žensk. V najstarejšem sumerskem obdobju, na primer, je bil ''en'' ali glavni svečenik moških bogov prvotno ženska, glavni svečenik boginj pa moški. Thorkild Jacobsen, zelo ugleden zgodovinar, specialist za asirologijo in sumersko književnost, in mnogo drugih, trdi, da je v zgodnji mezopotamski družbi vladal svet starešin, v katerem so bili enakopravno zastopani moški in ženske. Vpliv moških je postopoma rasel, vpliv žensk pa upadal. Šole so obiskovali samo še člani vladarskih družin, sinovi bogatašev in profesionalcev, na primer pisarjev, zdravnikov in tepeljskih uradnikov. Večina fantov se je od očetov učila trgovanja in obrti ali bila v uku pri kakšnem obrtniku.<ref>H. Rivkah (2000). ''Gender and Aging in Mesopotamia''.</ref> Dekleta so ostajale doma pri materah in se učila gospodinjiti in kuhati in pazila na manjše otroke, ki so opravljali drobna hišna opravila. Nenavadno za tisti čas je, da so imele poročene žene svoje pravice, na primer pravico do osebne lastnine in pravico do ločitve, če je zanjo obstajal tehten razlog.
===Pogrebni običaji===
V delih Mezopotamije je bilo izkopanih na stotine grobov, ki so razkrili značilnosti mezopotamskih pogrebnih običajev. V [[Ur]]u je bila večina pokojnikov z nekaj njihove lastnine pokopana v družinskih grobovih pod njihovimi hišami. Nekaj pokojnikov je bilo zavitih v rogoznice in preproge. Otroke so pokopavali v velikih vrčih v družinski kapeli. Druge posmrtne ostanke so odkrili na javnih mestnih pokopališčih. V sedemnajstih grobovih so odkrili tudi dragocene grobne pridatke. Zanje se domneva, da so bili kraljevski grobovi. V Bahreinu, ki se istoveti s sumerskim [[Dilmun]]om, so odkrili grobove iz različnih obdobij.<ref>G. Bibby, C. Phillips (1996). ''Looking for Dilmun''. Interlink Pub Group.</ref>
==Gospodarstvo in kmetijstvo==
Namakalno kmetijstvo se je s [[Samarska kultura|samarsko]] in hadžimohamedsko kulturo začelo okoli leta 5000 pr. n. št. širiti od vznožja [[Zagros]]a proti jugu.<ref>R. Bulliet, P.K. Crossley, D. Headrick, S. Hirsch, L. Johnson, D. Northup (1. januar 2010). ''The Earth and Its Peoples: A Global History''. Cengage Learning. ISBN 0538744383. Pridobljeno 30. maja 2012.</ref> Sumerski templji so začeli delovali tudi kot [[Banka|banke]] in razvili obširen sistem kreditiranja. Prvi sistem komercialnega bančništva, ki je do neke mere podoben sodobnemu, so razvili Babilonci.<ref name=Sheila>Sheila C. Dow (2005). ''Axioms and Babylonian thought: a reply''. Journal of Post Keynesian Economics '''27''' (3): 385-391.</ref>
Od zgodnjega obdobja do [[Tretja urska dinastija|Tretje urske dinastije]] (Novosumersko cesarstvo, 21.-20. stoletje pr. n. št.) je bila skoraj tretjina obdelovalne zemlje v lasti templjev, potem pa je začela postopoma prehajati v kraljevo in zasebno last. Naziv ''ensi'' se je nanašal na uradnika, zadolženega za organizacijo dela na vseh tempeljskih posestih. Na poljih, še posebej na posestih templjev in dvorov, so najpogosteje delali [[Tlačanstvo|tlačani]].<ref>H.W.F. Saggs (2000). ''Babylonians''. University of California Press. 1. junij 2000. ISBN 9780520202221. Pridobljeno 29. maja 2012.</ref>
Geografija južne Mezopotamije je omogočala samo takšno poljedelstvo, ki je imelo na eni strani dobro organizirano namakanje, na drugi strani pa dobro odvajanje vode. Oba pogoja sta imela ključen vpliv na nastanek in razvoj zgodnje mezopotamske civilizacije. Potreba po namakanju je prisilila Sumerce in kasneje Akadce h gradnji mest ob Evfratu in Tigrisu in njunih pritokih. Ob Evfratu sta bili najpomembnejši veliki mesti [[Ur]] in [[Uruk]], ob Tigrisu pa [[Lagaš]]. Reki sta ponujali tudi druge koristi, med njimi ribe, ki so jih uporabljali za hrano in gnojenje polj, ter trsje in glino, ki sta dobra gradbena materiala. Rodovitna zemlja je bila samo v bližini rek. Dlje od vode so bila zemljišča suha in v veliki meri neprimerna za bivanje.
Prvi kmetje v Mezopotamiji so uporabljajo lesene [[plug]]e in gojili [[ječmen]], [[Čebula|čebulo]], [[grozdje]], [[Repa|repo]] in [[Jabolko|jabolka]]. Bili so med prvimi, ki so proizvajali [[Vino|vino]] in varili [[pivo]]. Zaradi bogate zemlje kmetje niso bili odvisni od [[Sužnji|sužnjev]], čeprav je bilo tudi nekaj izjem. S suženjstvom je bilo v praksi povezanih veliko tveganj, predvsem zaradi pobegov in uporov sužnjev.
Reki, ki sta omogočali dostojno življenje, sta ga med pogostimi poplavami tudi uničevali. Nepredvidljivo mezopotamsko vreme je pogosto uničilo posevke in rezervne vire hrane, na primer [[Ovca|ovce]] in molzne [[Krava|krave]]. V najjužnejšem sumerskem delu Mezopotamije je vedno večje težave povzročala tudi povečana slanost tal, ki je povzročila selitev centrov moči proti severu.
==Družba==
Geografija Mezopotamije je imela velik vpliv na politični razvoj regije. Prva mesta, ki so jih skupaj z namakalnimi kanali zgradili Sumerci, so ločevali kanali, vodotoki, močvirja in puščava, zato je bilo komuniciranje med njimi težavno in zaradi sovražnih plemen pogosto tudi nevarno. Sumerska mesta so se zato razvila v neodvisne mestne države, ki so same skrbele za svojo varnost.
Prizadevanjem, da bi ena od njih osvojila celo regijo in prevzela oblast, so se več stoletij uspešno upirali. Sumerska politična zgodovina je zato niz skoraj neprekinjenih vojn. Prvo poenotenje Sumercev je dosegel lagaški kralj [[Eanatum]]. Združitev je bila šibka in je trajala samo eno generacijo do leta 2331 pr. n. št., ko so Sumerijo osvojili [[Akadci]]. Akadsko kraljestvo je bila prva uspešna država, ki je trajala več kot eno generacijo in doživela več mirnih prenosov kraljeve oblasti. Akadsko kraljestvo so po nekaj generacijah zasedli [[Babilonci]].
===Družbeni razredi===
V mezopotamskih državah so obstajali štirje glavni družbeni razredi. Na vrhu družbene lestvice je bilo [[Plemstvo|plemstvo]], na čelu s [[kralj]]em in njegovo družino, ter državni [[Uradnik|uradnik]]i, vojaški [[častnik]]i in [[Duhovnik|svečeniki]]. Sledili so jim svobodnjaki, med katere so spadali svobodni [[kmet]]je, [[Trgovec|trgovci]] in [[obrtnik]]i. Pod njimi so bili polsvobodnjaki, med katere so spadali odvisni kmetje, [[Tlačanstvo|tlačani]] in [[Ceh|ceh]]ovski obrtniki. Povsem na dnu lestvice so bili [[Suženjstvo|sužnji]].
===Kralji===
Mezopotamci so verjeli, da so se njihovi kralji in kraljice spustili iz mesta bogov, za razliko od starih Egipčanov pa niso nikoli verjeli, da so resnični bogovi.<ref name=Dalling>R. Dalling (2004). ''The Story of Us Humans, from Atoms to Today's Civilization''.</ref> Večina kraljev se je sama naslavljala s »kralj vesolja« ali »veliki kralj«. Pogosto so jih naslavljali tudi s »pastir«, ker so morali skrbeti za svoje ljudstvo.
===Državna ureditev===
Ko je Asirija prerasla v imperij, je bila razdeljena na več manjših delov - provinc. Province so dobile imena po svojih glavnih mestih, kot so [[Ninive]], [[Samarija]], [[Damask]] in [[Arpad]]. Imele so svojega [[guverner]]ja, ki je skrbel za plačevanje davkov, vpoklic vojakov, oskrbovanje delavcev med gradnjo templja in izvrševanje zakonov. Takšna organizacija je omogočala najlažji nadzor velikega imperija. Babilonija, ki je bila sprva precej majhna država, ki se je med [[Hamurabi]]jevo vladavino zelo razširila. Mesto Babilon je kmalu postalo eno od največjih mest v Mezopotamiji in eno od največjih središč učenosti.
===Vojskovanje===
Proti koncu [[Uruk|uruškega]] obdobja mezopotamske zgodovine (okoli 4000-3100 pr. n. š.) so začela nastajati obzidana mesta. Mnogo [[obeidska kultura|obeidskih]] vasi so prebivalci zapustili, kar kaže na splošno povečanje nasilja. Domneva se, da je obzidje okoli Uruka zgradil [[Lugalbanda]], eden od njegovih prvih kraljev. Vzporedno z mesti so začele nastajati tudi mestne države, katerih vplivna območja so se pogosto prekrivala. Predmet sporov so bila predvsem zemljišča in namakalni sistemi. Argumente sprtih strani so na tablicah zapisovali več sto let pred prvo pravo vojno, ki je izbruhnila okoli leta 3200 pr. n. št.. Približno do leta 2500 pr. n. št. vojne niso bile prav pogoste.
[[Slika:Stele of Vultures detail 02.jpg|right|thumb|250px|Fragment Stele jastrebov: mrhovinarji z odsekanimi človeškimi glavami v kljunih in del napisa]]
Viri poročajo, da se je [[Gilgameš |Gilgameš]], ''ensi'' (kralj) Uruka in Sumerije iz zgodnje II. dinastije (okoli leta 2600 pr. n. št.), vojskoval in premagal groznega velikana [[Humbaba|Humbabo]], čuvaja Cedrovega gozda (gorovja). Dogodek so kasneje slavile in opevale številne pesmi in pesnitve, v katerih je Gilgameš prikazan kot dve tretjini boga in ena tretjina človeka.
[[Stela jastrebov]] je bila proti koncu III. zgodnje dinastije (2600-2350 pr. n. št.) postavljena v spomin na zmago [[Eanatum Lagašk|Eanatuma Lagaškega]] nad sosednjim rivalskim mestom Uma. Stela je hkrati najstarejši spomenik na svetu, ki slavi pokol prebivalcev.<ref>I.J. Winter (1985). ''After the Battle is Over: The 'Stele of the Vultures' and the Beginning of Historical Narrative in the Art of the Ancient Near East''. Pictorial Narrative in Antiquity and the Middle Ages. Center for Advanced Study in the Visual Arts, Symposium Series IV. 16. Washington DC: National Gallery of Art. str. 11–32. ISSN 0091-7338.</ref> Od tega dogodka dalje je vojskovanje postalo del mezopotamskega političnega sistema. Nevtralna mesta so na trenutke lahko delovala kot posrednik in razsodnik v sporih drugih konkurenčnih mest, kar je pripomoglo k nastajanju medmestnih zvez in zatem regionalnih držav.<ref name=Dalling/> Po nastanku cesarstev so vojne med mesti prerasle v vojne med sosednjimi konkurenčnimi državami. Kralj [[Sargon Akadski]], na primer, je najprej osvojil vsa mesta v Sumeriji in nekaj mest v Mari in nato krenil na pohod v severno [[Sirija|Sirijo]]. Stene številnih asirskih in babilonskih palač krasijo podobe uspešnih spopadov in bežečih sovražnikov, ki se skrivajo v trsju.
===Zakonodaja===
[[Slika:Code-de-Hammurabi-1.jpg||left|thumb|Hamurabijev zakonik]]
Mezopotamske mestne države so prve v zgodovini ustvarile svoje [[zakonik]]e, ki so izhajali iz sodnih precedentov in kraljevih odločitev. Do sedaj so odkrili zakonike lagaškega kralja [[Urukagina]] in isinskega kralja [[Lipit Ištar]]ja ter slavni babilonski [[Hamurabijev zakonik]], ki je bil napisan okoli leta 1780 pr. n. št.. Vsebuje več kot 200 zakonov in spada med najbolje ohranjene primere tovrstnih dokumentov.
===Umetnost===
Mezopotamska umetnost je od 4. tisočletja pr. n. št. do [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidske]] osvojitve Mezopotamije v 6. stoletju pr. n. št. tekmovala z umetnostjo [[Stari Egipt|Starega Egipta]] za naslov najbolj veličastne in prefinjene umetnosti v zahodni [[Evrazija|Evraziji]]. Glavni poudarek je bil na kipih iz kamna in gline, ki so se zaradi trajnosti materialov na srečo ohranili. Ohranjene slike so bolj redke, vendar je iz njih razvidno, da so upodabljali predvsem geometrijske in rastlinske motive. Poslikana je bila tudi večina kipov.
V obdobju nastajanje pisave, v katerem je dominiral [[Uruk]], so že nastale prve mojstrovine, med njimi [[vaza iz Varke]], in valjasti pečatniki. Izjemna mojstrovina je elamski kipec [[Levinja Gvenol|levinje Gvenol]] iz [[Apnenec|apnenca]], visok malo več kot 8 cm, izdelan v obdobju 3000-2800 pr. n. št..<ref>H. Frankfort. ''The Art and Architecture of the Ancient Orient''. Pelican History of Art, 4. izdaja (1970). Penguin. Str. 24–37. ISBN 0140561072.</ref> Iz malo kasnejšega obdobja so kipi svečenikov in vernikov z velikimi očmi, izdelani večinoma iz alabastra in visoki do 30 cm, ki so v templjih predstavljali podobe božanstev. Tovrstnih kipov se je ohranilo zelo malo.<ref>Frankfort, str. 45–59.</ref> Skulpture iz sumerskega in akadskega obdobja imajo na splošno velike srepe oči, moški tudi dolge brade. Mnogo umetnin iz obdobja okoli leta 2650 pr. n. št. so odkrili na Kraljevem pokopališču v [[Ur]]u, med njimi dva kipca ovna v goščavi, bakrenega bika in bikovo glavo na eni od [[Lira (glasbilo)|lir]].<ref>Frankfort, str. 61–66.</ref>
[[Slika:Guennol Lioness.jpg|thumb|Levinja Gvenol]]
Iz mnogih kasnejših obdobij pred vzponom Novoasirskega cesarstva so se ohranile številne oblike umetnosti: valjasti pečatniki, različne relativno majhne figure okrogle in reliefne oblike in cenene okrasne ploščice za domačo rabo z versko in posvetno vsebino.<ref>Frankfort, poglavja 2–5.</ref> Relief Kraljica noči je nenavadno izdelana in relativno velika plošča iz terakote (37,5 x 50 cm), s podobo gole krilate boginje z nogami ptice roparice in spremljajočima sovama in levoma. Izdelan, morda celo ulit, je bil v 19. ali 18. stoletju pr. n. št..<ref>Frankfort, str. 110–112.</ref> V templjih so odkrili tudi kamnite stele, votivne kamne in kamne, ki so bili postavljeni verjetno v spomin na zmage in praznovanja. Za razliko od uradnih spomenikov, je na slednjih bolj malo napisov, ki bi pojasnili, zakaj so bili postavljeni.<ref>Frankfort, str. 66–74.</ref> Zgodnji primer stele s spremljajočim napisom so fragmenti Stele jastrebov<ref>Frankfort, str. 71–73.</ref> in kasnejši asirski Črni obelisk Šalmanaserja III.<ref>Frankfort, str. 66–74; 167.</ref>
Z asirsko osvojitvijo Mezopotamije in večine sosednjih pokrajin je nastala večja in bogatejša država od tistih pred njo. Na javnih mestih so se začele graditi veličastne palače, ki so nedvomno poskušale doseči sijaj palač v sosednjem Egiptu. [[Asirci]] so razvili slog izjemno velikih prizorov z vojnimi in lovskimi motivi z zelo finimi podrobnostmi. Kamnite umetnine, izdelane v nizkem reliefu, so bile namenjene predvsem za krašenje palač. Izjemno zbirko umetnin ima [[Britanski muzej]]. Izdelovali so tudi zelo majhne okrogle figurice in velikanske kipe varuhov, pogosto z glavo božanstva [[Lamasu]]ja, vklesanih v visokem reliefu na obeh straneh velikega pravokotnega kamnitega bloka. Kip je imel okroglo glavo in pet nog, da bi bil pogled z obeh strani popoln. Tradicija valjastih pečatnikov se je nadaljevala. Motivi na njih so pogosto postali izjemno odločni in prefinjeni.<ref>Frankfort, str. 141–193.</ref>
===Arhitektura===
[[Slika:Ancient ziggurat at Ali Air Base Iraq 2005.jpg|thumb||Rekonstruirano pročelje novosumerskega Velikega urskega zigurata v bližini Nasiriyaha, Irak]]
Preučevanje stare mezopotamske arhitekture temelji na dostopnih arheoloških dokazih, slikah zgradb in besedilih, povezanih z gradbeništvom. Znanstvena literatura se običajno osredotoča na templje, palače, mestna obzidja in mestna vrata, občasno tudi stanovanjsko arhitekturo.<ref>S. Dunham (2005). ''Ancient Near Eastern architecture''. A Companion to the Ancient Near East. Oxford: Blackwell, str. 266–280. ISBN 0-631-23293-1.</ref> Veliko povedo tudi raziskave površin naselij, ki dajejo vpogled v urbanistično ureditev zgodnjih mezopotamskih mest.
Med gradbenimi materiali je prevladovala [[opeka]], ker so bile surovine zanjo v velikih količinah dostopne v celi regiji, medtem ko so morali kamen za gradnjo večine mest pripeljati iz zelo oddaljenih kamnolomov. Med najbolj prepoznavne mezopotamske arhitekturne oblike spadajo [[zigurat]] in velika obokana zunanja in notranja mestna vrata, od katerih so najbolj znana [[Ištarina vrata]] iz novobabilonskega obdobja Babilona, razstavljena v berlinskem Pergamskem muzeju. Zgrajena so bila okoli leta 575 pr. n. št. in okrašena z živalmi iz večbarvne opeka.
Najpomembnejše arhitekturne ostaline iz zgodnje Mezopotamije so tempeljski kompleksi v [[Uruk]]u iz 4. tisočletja pr. n. št., templji in palače iz zgodnjega dinastičnega obdobja mest v dolini reke Dijala, kot sta Kafaja in Tel Asmar, ostanki iz obdobja [[Tretja urska dinastija|Tretje urske dinastije]] v [[Nipur |Nipur]]ju ([[Enlil]]ovo svetišče) in [[Ur]]u ([[Sin (mitologija) |Nanovo]] svetišče), ostanki iz srednje bronaste dobe v sirsko-turških mestih Ebla, Mari, Alalah, [[Alep]] in Kultepe, palače iz pozne bronaste dobe v mestih Boğazkale ([[Hatuša]]), [[Ugarit]], [[Ašur]] in Nuzi, palače in templji iz železne dobe v asirskih mestih (Kalhu/[[Nimrud]], [[Dar Šaruhin|Korsabad]], [[Ninive]]), babilonskem [[Babilon]]u, urarskih mestih Tušpa/Van, Kaleši, Čavuštepe, Ajanis, Armavir, Erebuni in Bastam, novohetitskih [[Karkemiš]], Povej Halaf in Karatepe. Arhitektura stanovanjskih hiš je znana predvsem iz starobabilonskih mest Nipur in Ur.
Med najbolj znanimi pisnimi viri o gradbeništvu in z njim povezanimi obredi so [[Gudejevi valji]], izdelani okoli leta 2125 pr. n. št., in asirski in babilonski kraljevi napisi iz železne dobe.
==Velike civilizacije in države==
=== Sumerska civilizacija ===
{{glavni|Sumerija}}
V južni Mezopotamiji se je razvila [[prve visoke civilizacije|prva visoka civilizacija]] v zgodovini. Ustvarilo jo je [[ljudstvo]] [[Sumerci|Sumercev]] v [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletju pr. n. št.]] Iz sosednjih puščav so v Mezopotamijo večkrat vdrli semitski zavojevalci. Na oblikovanje civilizacije v Mezopotamiji je vplivalo [[namakanje|namakalno]] [[poljedelstvo]], ki je ustvarjalo presežke pridelkov, in trgovina, ker so morali zaradi pomanjkanja domačih surovin uvažati les, kovine in gradbeno kamenje. Organizacija in nadzor namakalnega poljedelstva in trgovine je bila v rokah [[vladar]]jev. [[Kralj]] je bil vrhovni posvetni in verski poglavar in imel v lasti vso zemljo. Najbolj znan sumerski vladar je bil [[Gilgameš]], o katerem je bil napisan ''[[Ep o Gilgamešu]]''. V mestih je živel močan srednji sloj trgovcev in meščanov, ki so se ukvarjali z obrtjo. Sumerci so razvili tudi podobopisno [[pisava|pisavo]] ali [[klinopis]]. Mesta imenujemo tempeljske države, saj so se razvila okrog [[tempelj|templjev]] - vodilno vlogo v družbi so imeli [[svečenik]]i. Sumerske države so bile majhne mestne države, sestavljene iz mesta kot upravnega, verskega in tržnega središča in kmetijskega podeželja. Najbolj znane so [[Ur]], [[Uruk]] in [[Kiš (Sumerija)|Kiš]].
=== Akadsko kraljestvo ===
{{glavni|Akadsko kraljestvo}}
[[Slika:Empire akkad.svg|thumb|right|Akadsko kraljestvo (rjavo) in smeri njegovih vojaških akcij (rumene puščice)]]
V bogate sumerske mestne države so se vse bolj priseljevala [[Semiti|semitska]] [[Nomadi|nomadska]] [[pleme]]na. Semitski [[častnik]] iz Kiša [[Sargon I.]] (2334-2279 pr. n. št.) si je podredil vse sumerske mestne države in ustanovil enotno sumersko državo (2360–2180 pr. n. št.). Zgradil si je prestolnico v mestu [[Akad (mesto)|Akad]], po kateri je dobila ime tudi država. Osvojil je severno Mezopotamijo, ozemlje od [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] do pogorja [[Amanus]] in od gorovja [[Zagros]] do [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], zato je imel vzdevek »Kralj štirih smeri sveta«. Po njegovi smrti je država zašla v krizo in razpadla.
Okoli leta 2100 pr. n. št. se je za kratek čas spet uveljavilo mesto [[Ur]], katerem je vladal [[Urnamu]]. V tem času je nastal prvi [[zakonik]].
=== Starobabilonsko kraljestvo ===
{{glavni|Babilonija}}
V [[19. stoletje pr. n. št.|19. stoletju pr. n. št.]] so se v Mezopotamiji naselili semitski [[Amoriti]], ki so naselili tudi mesto [[Babilon]]. To mesto je postalo po zatonu Tretje urske dinastije središče starobabilonske države Amoritov, ki je temeljila na sumerski civilizaciji. Vrh je država dosegla v [[18. stoletje pr. n. št.|18. stoletju pr. n. št.]] s kraljem [[Hamurabi]]jem (1792-1750 pr. n. št.), ki je vso Mezopotamijo združil pod enotno oblastjo in dal sestaviti v [[Klinopis|klinopis]]u pisan [[Hamurabijev zakonik]].
=== Asirsko kraljestvo ===
{{glavni|Asirija}}
Po Hamurabijevi smrti so [[Hetiti]] iz [[Mala Azija|Male Azije]] zasedli Babilon. Po propadu starobabilonskega kraljestva v 7. stoletju pr. n. št. je položaj velesile dobila [[Asirija]], ki je osvojila vso Mezopotamijo, [[Egipt]], [[Palestina|Palestino]], [[Fenicija|Fenicijo]] in dele Male Azije in [[Iran]]a. Osvojenim državam so naložili visoke [[davek|davke]], veliko prebivalcev pa [[suženjstvo|zasužnjili]]. Razvili so izrazito [[vojska|vojaško]] družbo in množično uporabljali [[železo]]. Državo sta leta 614 pr. n. št. uničili [[Babilonija]] in [[Medijsko cesarstvo|Medija]].
=== Novobabilonsko kraljestvo Kaldejcev ===
{{glavni|Kaldeja}}
Ko se je pleme [[Kaldejci|Kaldejcev]] iz ljudstva [[Aramejci|Aramejcev]] znebilo asirske oblasti, je ustanovilo Novobabilonsko kraljestvo. Država je obsegala južno Mezopotamijo, [[Sirija|Sirijo]] in Palestino ter postala velesila s kraljem [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarja II.]] (605-562 pr. n. št., pod vodstvom katerega je uničila kraljestvo [[Juda]] in njeno prestolnico [[Jeruzalem]]. Tamkajšnje prebivalce Izraelce so zasužnjili.
==Sklici==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
[[Kategorija:Bližnji vzhod]]
[[Kategorija:Staroveške države]]
| |||