Kvantna mehanika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 32:
== Medsebojni vpliv z drugimi fizikalnimi teorijami ==
== Primeri uporabe ==
===Prost delec===
Vzemimo za primer [[prost delec]]. V kvantni mehaniki obstaja [[dualnost val-delec]], tako da lahko lastnosti delca opišemo kot lastnosti vala.Njegovo [[kvantno stanje]] lahko lako opišemo kot val poljubne oblike, ki se širi po prostoru kot [[valovna funkcija]]. Položaj in gibalna količina sta ori tem [[observable|observabli]]. [[Princip nedoločenosti]] pravi, da položaja in gibalne količine ni mogoče hkrati izmeriti popolnoma natančno. Merimo pa ''lahko'' položaj (samo) gibajočega prostega delca, pri čemer dobimo lastno stanje položaja za valovno funkcijo, ki je zelo visoka ([[Dirac|Diracova funkcija delta]])za konkretno lego ''x'', in nič povsod drugje. Če za tako valovno funkcijo izmerimo položaj vala, bo rezultat meritve ''x'' imel verjetnost 100% (t.j. v celoti točen). Gre za tako imenovano lastno stanje položaja. Za delec, ki je v lastnem stanju za položaj, je gibalna količina popolnoma neznana. Velja tudi obratno: za delec v lastnem stanju za gibalno količino ni mogoče določiti njegovega položaja.<ref>{{Cite book
Vrstica 76 ⟶ 75:
===Delec v škatli===
[[File:Infinite potential well.svg|thumb|1-
{{Main|delec v škatli}}
Delec v enodimenzionalnem vodnjaku je matematično najbolj preprost primer, kjer omejitve v položaju delca privedejo do kvantizacije ravni energije. Škatla ima potencial = 0 ''znotraj'' določenega področja in neskončen potencial povsod ''zunaj'' tega intervala.
Za enodimenzionalni delec v smeri <math>x</math> je mogoče napisati časovno odvisno Schrödingerjevo enačbo<ref>Derivation of particle in a box, [http://chemistry.tidalswan.com/index.php?title=Quantum_Mechanics chemistry.tidalswan.com]</ref>
: <math> - \frac {\hbar ^2}{2m} \frac {d ^2 \psi}{dx^2} = E \psi.</math>
: <math> \hat{p}_x = -i\hbar\frac{d}{dx} </math>
Gornja enačba spominja na izraz za kinetično energijo trdih teles iz klasične mehanike,
: <math> \frac{1}{2m} \hat{p}_x^2 = E,</math>
Splošne rešitve Schrödingerjeve enačbe za delec v vodnjaku so
: <math> \psi(x) = A e^{ikx} + B e ^{-ikx} \qquad\qquad E = \frac{\hbar^2 k^2}{2m}</math>
ali s pomočjo Eulerjeve formule,
: <math> \psi(x) = C \sin kx + D \cos kx.\!</math>
:<math>\psi(0) = 0 = C\sin 0 + D\cos 0 = D\!</math>
:<math> \psi(L) = 0 = C\sin kL.\!</math>
:<math>k = \frac{n\pi}{L}\qquad\qquad n=1,2,3,\ldots.</math>
Kvantizacija energetski ravni sledi iz omejitve za ''k'', ker
:<math>E = \frac{\hbar^2 \pi^2 n^2}{2mL^2} = \frac{n^2h^2}{8mL^2}.</math>
Vrstica 118:
===Vodnjak s končnim potencialom===
{{Main|Vodnjak s končnim potencialom}}
Prejšnji primer je mogoče poslošiti je na vodnjake, ki imajo končno globino.
Problem postane bolj zapleten, saj valovna funkcija ni enaka nič na stenah vodnjaka. Namesto tega mora valovna funkcija zadovoljiti bolj zapletene robne pogoje, glede na to, da je različna od nič tudi izven vodnjaka.
===Harmonični oscilator===
{{Main|
[[File:QuantumHarmonicOscillatorAnimation.gif|thumb|300px|right|
Kot v klasičnem primeru je potencial za kvantni harmonični oscilator podan z
:<math>V(x)=\frac{1}{2}m\omega^2x^2</math>
Problem je mogoče rešiti neposredno, če se reši Schrödingerjeva enačba, kar ni trivialno, ali pa si pomagamo z bolj elegantno "metodo lestve", ki jo je prvi predlagal Paul Dirac. Lastna stanja so dana z:
:<math> \psi_n(x) = \sqrt{\frac{1}{2^n\,n!}} \cdot \left(\frac{m\omega}{\pi \hbar}\right)^{1/4} \cdot e^{
- \frac{m\omega x^2}{2 \hbar}} \cdot H_n\left(\sqrt{\frac{m\omega}{\hbar}} x \right), \qquad n = 0,1,2,\ldots. </math>
:<math>H_n(x)=(-1)^n e^{x^2}\frac{d^n}{dx^n}\left(e^{-x^2}\right)</math>
in ustrezna stanja energije so
:<math> E_n = \hbar \omega \left(n + {1\over 2}\right)</math>.
En primer več za kvantizacije energetski ravni v kvantni mehaniki.
== Filozofsko razpravljanje ==
Vrstica 152 ⟶ 153:
{{fizika-navigacija}}
[[Kategorija:Splošna področja fizike]]
[[Kategorija:Mehanika]]
|