Slovanski koledar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/pnp
Vrstica 147:
Beseda »sobota« je izposojena iz židovskega jezika in je verjetno prišla skupaj s pokristjanjevanjem. Pri ruskih necerkvenih je bila subota imenovana šestok <ref>[http://www.gramota.ru/igra/contests/archive/39_88 ГРАМОТА.РУ — справочно-информационный интернет-портал «Русский язык»]</ref>. Beseda sreda kaže na sredino petih dni (ali sedmih, če razumemo teden začenši z nedeljo). Petek in nedelja sta bila za Slovane praznična dneva <ref>''Успенский Б. А.'' [http://www.krotov.info/history/11/uspensky/ex6.htm Почитание Пятницы и Недели в связи с культом Мокоши] // ''Успенский Б. А.'' Филологические разыскания в области славянских древностей</ref>.
 
[[Svetlana TolstajMihajlovna Tolsta]] meni, da so vzhodni Slovani imeli petdnevni teden, soboto in nedeljo pa so priključili v času krščanstva. Srbski etnolog Petar Petrović predlaga, da je s prihodom krščanstva pri Srbih prišla tudi sobota, prej pa je teden obstajal iz šestih dni.
 
Dnevi tedna so bili tako kot pri drugih staroverskih narodih povezani z različnimi bogami. Očitno je, da je bil četrtek povezan s Pernom in petek z Mokošjo (glej pozno mitsko osebo – Pjatnico (dobesedno petek« v Rusiji). Te predstave obstajajo pri celotni evropejski tradiciji.