Botanični vrt Univerze v Ljubljani: razlika med redakcijama

m
dopolnila
m (dopolnila)
}}
 
'''Botanični vrt Univerze v Ljubljani''', ustanovljen leta [[1810]] (s prvotnim imenom ''Vrt domovinske flore''), je najstarejša [[Kultura|kulturna]], [[Znanost|znanstvena]] in [[Izobrazba|izobraževalna]] [[ustanova]] z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji<ref>{{cite journal|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=88950&smode=site|journal=Uradni list Republike Slovenije št. 103/2008 |title=Odlok o razglasitvi Botaničnega vrta v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena|publisher=Uradni list|date=30. 10. 2008|page=13636}}</ref>. Vrt je bil ob ustanovitvi precej večji; kasneje pa so ga prizadele gradnje [[Ižanska cesta, Ljubljana|Ižanske ceste]] in [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|dolenjske železnice]], zato je sedaj stisnjen v razmeroma majhno trikotno površino. V njem raste mnogo vrst rastlin in tudi [[endemit]]ov, ki so drugod že izumrle. Deluje pod okriljem [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelka za biologijo]] [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]]. Vrt je bil leta 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
 
== Zgodovina ==
 
Danes je na 2 [[hektar]]jih površine zasajenih preko 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik. Trenutni vodja botaničnega vrta je [[Jože Bavcon]], ki je leta [[2004]] organiziral dokončanje izgradnje rastlinjaka za sredozemske rastline v okviru [[biološko središče|biološkega središča]] pod [[Rožnik]]om. Tu naj bi bila tudi bodoča razširjena lokacija Botaničnega vrta, ki bi mu omogočala nadaljnji razvoj.<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/si/projekti/arhiv_200_let_ilirskih_provinc/ilirske_province_1809_1813/ljubljana_sredisce_napoleonovih_ilirskih_provinc/botanicni_vrt/|title= Vrt domovinske flore - Botanični vrt|accessdate= 4. maja 2013|format= |work= Urad vlade za komuniciranje}}</ref>
Botanični vrt ni le prostor za počitek in sprehod, med njegove naloge sodijo vzdrževanje in bogatenje banke semen in rastlin, izmenjava semen rastlin z drugimi botaničnimi vrtovi po svetu, varstvo ogroženih rastlinskih vrst in raziskave s področja rastlin. Pomembno vlogo ima tudi izobraževanje širše javnosti. Vse rastline v vrtu so opremljene z napisnimi tablicami; v vrtu nudijo vodene oglede za posameznike, skupine in šolsko mladino. Pogosto pripravljajo predavanja in razstave o rastlinah in vrtovih ter delavnice za otroke in odrasle.
 
V juliju 2008 je nastopila največja finančna kriza botaničnega vrta v Ljubljani, ki ob pomanjkanju sistemsko urejenega financiranja vse do danes ogroža njegove stalne dejavnosti in tudi sam obstoj.
 
11. julija 2010 je vrt praznoval dvestoletnico obstoja. Ob tej priložnosti je izšla [[monografija]] ''200 let Botaničnega vrta v Ljubljani'', avtorja dr. Bavcona<ref>{{navedi splet|url=http://www.botanicni-vrt.si/content/view/168/1/lang,si/|title=200 let botaničnega vrta v Ljubljani|publisher=Botanični vrt univerze v Ljubljani|year=2013}}</ref> , [[Banka Slovenije]] pa je izdala [[Slovenski evrokovanci|priložnostni evrokovanec]], na katerem je upodobljeno [[socvetje]] [[rebrinčevolistna hladnikija|rebrinčevolistne hladnikije]] (''Hladnikia pastinacifolia''), ki ga obkroža besedilo 200 LET{{•}} BOTANIČNI VRT{{•}} LJUBLJANA{{•}} SLOVENIJA 2010<ref>Spominski kovanec ob 200 letnici Botaničnega vrta, http://www.botanicni-vrt.si/content/view/153/1/lang,si/</ref>. Decembra 2010 je bil odprt tudi nov rastlinjak za tropske rastline, v katerega so preselili tropske rastline iz starega rastlinjaka, predvsem pa zasadili veliko novih. Nekatere so donirali evropski botanični vrtovi, s katerimi botanični vrt redno in tesno sodeluje.
 
Od leta 1995 je vrt včlanjen v mednarodno organizacijo botaničnih vrtov Botanic Gardens Coservation International (BGCI), od leta 2003 pa še v mednarodno združenje alpskih botaničnih vrtov AIGBA (Associazione Internazionale Giardini Botanici Alpini). Od vstopa Slovenije v Evropsko Unijo v 2004 ljubljanski botanični vrt zastopa v Evropskem konzorciju botaničnih vrtov mrežo slovenskih botaničnih vrtov.
 
V vrtu vsako leto izdajo Index seminum - seznam v vrtu in v naravi nabranih semen rastlin. Seznam pošljejo na 300 botaničnih vrtov po svetu. Od 140 do 180 botaničnih vrtov po svetu letno naroči semena različnih rastlin, tako da letno razpošljejo preko 2000 zavojčkov semen.
 
==Sklici==
186

urejanj