Redakcija: 10:39, 28. avgust 2015 uredi Romzy26 (pogovor \| prispevki) 45 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:41, 28. avgust 2015 uredi razveljavi Romzy26 (pogovor \| prispevki) 45 urejanj link na ssd Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 21: V znanstveni monografiji ''Protiurbanost kot način življenja'' (2007) (v soavtorstvu z Matjažem Uršičem) razpravlja o odsotnosti pravega urbanega življenja v Sloveniji. Avtorja urbanizma ne pogojujeta s prostorom, temveč z načinom življenja, ki ga lahko zaradi krčenja dihotomije mesto-vas, živi vsak Slovenec ne glede na to, ali živi v mestu ali na vasi. Takšen način nam omogoča razširjena raba transporta in komunikacijskih sredstev. Delo se tako osredotoča na bivanjske želje povprečnega Slovenca, ki si želi s hišo na podeželju živeti moderno mestno življenje, a zaradi domačijske, nacionalne ideologije, ki od nekdaj povzdiguje naravo, kmetijstvo in tradicionalnost, mesto dojema kot tujek in grožnjo.<ref>Selišnik, Irena. 2008. Matjaž Uršič in Marjan Hočevar: Protiurbanost kot način življenja-Recenzija. Ars&Humanitas 2(2):225–228.</ref> V znanstveni monografiji ''Novi urbani trendi: prizorišča v mestih - omrežja med mesti'' (2000) Hočevar ugotavlja, da prostor zaradi naraščajočih sprememb v transportu in telekomunikacijah izgublja na pomenu, ki se kaže kot navidezno manjšanje pomembnosti prostora kot stičišča družbenih interakcij. Mesto danes nima več enakih funkcij, ki jih je imelo včasih, vendar kljub temu ostaja pomemben faktor v vsakdanjem življenju posameznikov in družbenih skupin. Novi urbani trendi so tako prilagoditev mesta in njegovih posebnosti vplivom globalizacije. Zaradi tega mesta izgubljajo svojo specifičnost in se prilagajajo na neko univerzalno raven drugih mest.<ref>Uršič, Matjaž. 2002. Marjan Hočevar: Novi urbani trendi. Prizorišča v mestih-omrežja med mesti. Teorija in praksa 39(2):287–289.</ref> == Čas predsedovanja SSD == Kot vsak predsednik pred njim, je imel tudi Hočevar svojo vizijo za [[Slovensko sociološko društvo]], ki jo je v času vodenja uspešno uveljavil. Glavni cilj je bila decentralizacija društva, ki je v osnovi delovalo v Ljubljani. Želel je, da se v dogajanje vključijo tudi bolj oddaljeni, periferni kraji oziroma kraji, kjer sociologi načeloma niso zastopani v velikem številu. Tradicionalna, vsakoletna sociološka srečanja so posledično potekala v Murski soboti, Izoli in na Ptuju. Teme srečanj so bile »Varnost in tveganja v sodobni slovenski družbi (2005)«, »Novi srednji razred in družbene spremembe v Sloveniji (2006)« in »Družba med solidarnostjo in tekmovalnostjo (2007)«. K sodelovanju v društvu je povabil tudi sociologe v praksi, s čimer je želel pokazati, da družboslovne razprave niso le stvar univerzitetnih profesorjev in teoretikov, temveč je potrebno poslušati tudi mnenja tistih, ki so zaposleni v ostalih panogah. Prav tako se je trudil, da bi SSD postal bolj raznolik z vidika članov in da bi se v društvo, kjer so v vodstvu prevladovali akademiki FDV, vključili znanstveniki iz sorodnih inštitucij, npr. Filozofske fakultete. Zavzemal se je tudi za premostitev ideološkega razmika v stroki, tako da je k razpravi povabil akademike različnih političnih provinjenc in s tem zagotovil večjo dinamiko mnenj. == Viri == * [http://izumbib.izum.si/bibliografije/A20150828103523-12652.html COBISS/OPAC] Bibliografija. Pridobljeno 28.8.2015

Marjan Hočevar: Razlika med redakcijama