Ivo Peršuh: Razlika med redakcijama

dodanih 842 zlogov ,  pred 6 leti
m (Redakcija 4506397 uporabnika Miran77 (pogovor) razveljavljena)
(→‎Okupacija in revolucija: +še malo ozadja)
Ivo Peršuh se je rodil l.1898 v vasi [[Zgornje Laže]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. [[gimnazija|Gimnazijo]] je obiskoval najprej v [[Celje|Celju]], kasneje v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je bil še kot dijak maja 1916 vpoklican v vojsko [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije. Ob koncu [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] je 28.10.1918 [[matura|maturiral]]. <ref> Slavko Žižek, ''Ivo Peršuh – Obletnica smrti'', Revija Zaveza, št.65 </ref> Tako v gimnazijskih letih kot kasneje za časa študija [[medicina|medicine]] na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]] je Peršuh sodeloval v slovenskih katoliških društvih in objavljal prispevke v njihova glasila. Leta 1920 je že bil zaposlen v Slovenski krščansko-socialni zvezi, nekaj časa pa deloval tudi kot predsednik [[Slovenska dijaška zveza|Slovenske dijaške zveze]]. Po raznih zaposlitvah je postal vodja [[Celje|celjske]] podružnice časnika [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] in kasneje uradnik katoliške zavarovalnice [[Vzajemna]] v Ljubljani. Leta 1927 se je poročil z ljubljansko učiteljico Vido Dežman, in v zakonu sta se jima rodila dva otroka. Vseskozi se je v prostem času posvečal organiziranju slovenskega katoliškega telovadnega društva [[Orel (društvo)|Orel]], bil pa je tudi en ključnih mož v pripravah na veliki evharistični kongres leta 1935 in kongres Kristusa Kralja leta 1939 v Ljubljani.
== Okupacija in revolucija==
Kmalu po okupaciji Ljubljane s strani [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]] je začel Peršuh uporabljati svoja poznanstva in organizacijske sposobnosti v začetkih ilegalnega demokratičnega protiokupatorskega gibanja. Maja 1941 je začel izdajati prvi slovenski ilegalni list ''Prebujena Slovenija'' ,<ref> Zbornik Svobodne Slovenije, letnik 1952 </ref>, krog ljudi okoli njega pa je kmalu prišel v stik in se združil s [[Slovenska legija|Slovensko legijo]], po [[TIGR]] prvo ilegalno odporniško skupino v okupirani Sloveniji, ki je v Ljubljani nastala na pobudo mlajših članov [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] že konec aprila 1941. Peršuh je v prvem letu italijanske okupacije, ki je vsaj v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]] potekala dokaj mirno, še naprej normalno deloval kot uradnik Vzajemne, hkrati pa ilegalno organiziral odporniško gibanje v skladu s smernicami vlade [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] in predstavnikov predvojnih političnih strank. S pomočjo [[Franc Emmer|Fanouša Emmerja]] je navezal stike s častniki kraljeve vojske in sodeloval v organizaciji odporniške [[JVvD|Jugoslovanske vojske v domovini]], ter bil tudi imenovan za njenega poveljnika za mesto Ljubljana. Po napadu [[nacizem|nacistične]] [[Nemčija|Nemčije]] na [[Sovjetska Zveza|Sovjetsko Zvezo]] 22.06.1941 so začeli odločneje pozivati k odporu tudi komunisti in v ta namen ustanovili Osvobodilno Fronto kot krovno organizacijo njim podrejenih političnih skupin. Ob koncu leta 1941 je začelo prihajati do prvih nasprotij in prask med obema frakcijama odpora – katoliško odporniško gibanje je bilo zavezano usmeritvam begunske kraljeve vlade [[Peter II. Karađorđević|Petra II.]] in si prizadevalo za ohranitev slovenskih življenj in premoženja v največji možni meri, komunistično gibanje pa je v odporništvu videlo tudi priložnost za izvedbo boljševiške revolucije in se na slovenske žrtve ni oziralo (znano je njihovo geslo: ''Žrtve morajo biti''). Nasprotja so kulminirala z umorom Fanouša Emmerja decembra 1941, po katerem je postalo očitno, da imajo organizatorji odpora poleg nacističnih in fašističnih okupatorjev tudi tretjega sovražnika – namreč domače komuniste.
 
Vendar so se že prej pokazala tudi razhajanja znotraj klerikalnega kroga, predvsem zaradi vpliva urednika ''[[Domoljub (časnik)|Domoljuba]]'' Franca Glavača, ki je vneto nasprotoval zvezi z OF. Peršuh je zaradi nasprotovanj in tudi zaradi škofovega stališča popustil pri nazorih glede kolaboracije, kar je nazadnje vodilo do združitve kroga ''Prebujene Slovenije'' s Slovensko legijo in prevzema kontrarevolucionarne usmerjenosti. Septembra 1941 so bili tako »prebujenci« v ''[[Slovenski poročevalec|Slovenskem poročevalcu]]'' označeni za nasprotnike OF.<ref>{{navedi revijo |last=Škerl |first=France |year=1967 |title=Prispevki k zgodovini razvoja nasprotnikov Osvobodilne fronte v letu 1941 |url=http://www.zgodovinskicasopis.si/_pdf/Digital-archive/ZC_1967.pdf |journal=Zgodovinski časopis |volume=21 |pages=69–198}}</ref>
 
== Umor ==