Slovensko sociološko društvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Romzy26 (pogovor | prispevki)
Romzy26 (pogovor | prispevki)
link na samo uhan
Vrstica 18:
Teme dosedanjih letnih srečanj so bile: Vloga socioloških in politoloških raziskovanj v usmerjanju razvoja na ravni občine (1980), Sociološki preseki slovenske družbe (1981), Integracijski in dezintegracijski procesi v jugoslovanski družbi (1982), Vloga regij v razvoju slovenske družbe (1983), Kvaliteta življenja (1984), Razvoj in kriza družbenih dejavnosti (1985), Znanje kot dejavnik družbenega razvoja (1986), Neformalne dejavnosti v slovenski družbi (1987), Stratifikacijske analize sodobnih družb (1988), Tradicija, modernizem, postmodernizem (1989), Aktualnost misli Maxa Webra (1990), Prispevek Talcotta Parsonsa k razvoju sociološke teorije (1991), Teoretska konvergenca v sodobni sociološki misli (1992), Slovenija dve leti pozneje – kje smo in kam gremo (1993), Slovenija med evropskim centrom in evropsko periferijo (1994), Sociologija ob koncu 20. stoletja – njene meje in možnosti (1995), Sociologija in mitologije na Slovenskem (1996), Nastajanje manjšinske družbe: družbena neenakost – družbena izključenost (1997), Horizonti vsakdanjega življenja (1998), Bogata in revna Slovenija (1999), Uporabnost sociologije (2000), Sociološki vidiki novih tehnologij (2001), Slovenija 2000 – pregled stanja in sprememb (2002), Družbena gibanja in civilna družba danes (2003), Bologna v Sloveniji: sociološki pogledi na prenovo visokošolskega študija (2004), Varnost in tveganja v sodobni slovenski družbi (2005), Novi srednji razred in družbene spremembe v Sloveniji (2006), Družba med solidarnostjo in tekmovalnostjo (2007), Družba in vrednote (2008), Globalna kriza: razkroj ali priložnost za razvoj? (2009), Družba, kriza, razvoj (2010), Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe (2011), Slovenija v času negotovosti (2012), Elite in ljudstvo (2013), Ekonomija in družba (2014), Sociologija med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem družbe (2015).
== Predsedniki in predsednice društva ==
Društvo je do sedaj vodilo 14 predsednikov in predsednic: [[Zdravko Mlinar]] (1965-1969), Niko Toš (1969-1977), Stane Saksida (1977-1980), Peter Klinar (1980-1983), Ivan Svetlik (1983-1986), Ivan Bernik (1986-1988), Frane Adam (1988-1992), Zinka Kolarič (1992-1995), Drago Kos (1995-1998), Mitja Hafner Fink (1998-2001), Anton Kramberger (2001-2004), Marjan Hočevar (2004-2007), [[Samo Uhan]] (2007-2010), Milica Antić Gaber (2010- ).
== Častni člani in članice ==
Društvo podeljuje naziv častna članica/ častni član društva. Doslej je ta naziv podelilo trinajstim članicam in članom: red. prof. dr. Barbič Ana, red. prof. dr. Sergej Flere, Matjaž Hanžek, zasl. prof. dr. Maca Jogan, zasl. prof. dr. Kerševan Marko, red. prof. dr. Peter Klinar, prof. em. Thomas Luckmann (Tomaž Luckmann), akad. [[Zdravko Mlinar]], zasl. prof. dr. Roter Zdenko, akad. prof. dr. Rus Veljko, red. prof. dr. Niko Toš, red. prof. dr. Katja Boh, Stane Saksida, red. prof. dr. Zinka Kolarič.