Slovensko sociološko društvo: Razlika med redakcijama

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 kot Društvo sociologov Slovenije, leta 1978 pa se je preimenovalo v Slovensko sociološko društvo. Ustanovljeno je bilo, ko je na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že diplomirala večja skupina prve generacije študentk in študentov, ki so se vpisali na samostojni študij sociologije v študijskem letu 1960/ 1961. Začetno članstvo so poleg te skupine »izvirno« izobraženih sociologov predstavljali še tisti družboslovci (prvotno zlasti pravniki in psihologi), ki so sociološko raziskovalno delovali na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, ustanovljenem 1959.Od začetka sedemdesetih let so se v Društvo včlanjevali zlasti sociologinje in sociologi, ki so diplomirali na Fakulteti za družbene vede (od l. 1991), nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (poimenovani l. 1970), ki je bila naslednica Visoke politične šole (ustanovljene l. 1961). Nanjo je bil v študijskem letu 1966/ ’67 prenesen samostojni dodiplomski študijski program sociologije, medtem ko se je dvopredmetni študij naprej razvijal na Filozofski fakulteti. V začetku 21. stoletja se je izobraževanju sociologov na FDV in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pridružila še Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

<br />

<br />

Pred razmahom informacijsko-komunikacijskih tehnologij je društvo izdajalo informativno glasilo Novice. Društvo skrbi za izdajanje izvirnih domačih socioloških knjižnih del in spodbuja publicistično dejavnost. Tako je od leta 1983 soizdajatelj revije Družboslovne razprave, ki so bile na začetku glasilo Inštituta za sociologijo, od leta 1991 pa izhajajo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede. Po dveletni razpravi je Društvo leta 1992 sprejelo prenovljen Kodeks profesionalne etike, ki predstavlja pomembno sestavino avtonomnega strokovnega delovanja.

Teme dosedanjih letnih srečanj so bile: Vloga socioloških in politoloških raziskovanj v usmerjanju razvoja na ravni občine (1980), Sociološki preseki slovenske družbe (1981), Integracijski in dezintegracijski procesi v jugoslovanski družbi (1982), Vloga regij v razvoju slovenske družbe (1983), Kvaliteta življenja (1984), Razvoj in kriza družbenih dejavnosti (1985), Znanje kot dejavnik družbenega razvoja (1986), Neformalne dejavnosti v slovenski družbi (1987), Stratifikacijske analize sodobnih družb (1988), Tradicija, modernizem, postmodernizem (1989), Aktualnost misli Maxa Webra (1990), Prispevek Talcotta Parsonsa k razvoju sociološke teorije (1991), Teoretska konvergenca v sodobni sociološki misli (1992), Slovenija dve leti pozneje – kje smo in kam gremo (1993), Slovenija med evropskim centrom in evropsko periferijo (1994), Sociologija ob koncu 20. stoletja – njene meje in možnosti (1995), Sociologija in mitologije na Slovenskem (1996), Nastajanje manjšinske družbe: družbena neenakost – družbena izključenost (1997), Horizonti vsakdanjega življenja (1998), Bogata in revna Slovenija (1999), Uporabnost sociologije (2000), Sociološki vidiki novih tehnologij (2001), Slovenija 2000 – pregled stanja in sprememb (2002), Družbena gibanja in civilna družba danes (2003), Bologna v Sloveniji: sociološki pogledi na prenovo visokošolskega študija (2004), Varnost in tveganja v sodobni slovenski družbi (2005), Novi srednji razred in družbene spremembe v Sloveniji (2006), Družba med solidarnostjo in tekmovalnostjo (2007), Družba in vrednote (2008), Globalna kriza: razkroj ali priložnost za razvoj? (2009), Družba, kriza, razvoj (2010), Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe (2011), Slovenija v času negotovosti (2012), Elite in ljudstvo (2013), Ekonomija in družba (2014), Sociologija med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem družbe (2015).

== Predsedniki in predsednice društva ==

== Častni člani in članice ==

== Zunanje povezave ==

* [http://www.sociolosko-drustvo.si/ Uradna spletna stran Slovenskega sociološkega društva].