Forenzična lingvistika: Razlika med redakcijama

'''Forenzična lingvistika''', pravna lingvistika''' ali''' jezik in [[pravo]],'''  je aplikacija lingvističnega znanja, metod in vpogledov v [[Forenzika|forenzični]] kontekst prava, jezika, preiskovanja kaznivih dejanj, sodnega postopka in sodnih procesov. Je veja aplikativne lingvistike.<div>Obstajajo tri področja, kjer lahko lingvisti aplicirajo svoja znanja v forenzične namene<ref name=Aston>{{Cite web |title=Centre for Forensic Linguistics |publisher=Aston University |url=http://www.forensiclinguistics.net/cfl_fl.html}}</ref>:</div><div>

<div>Forenzična lingvistika ni homogena disciplina; vključuje    strokovnjake in raziskovalce iz različnih področij.</div></div>

<span style="background-color: rgb(254, 252, 224);">Fraza ''forenzična lingvistika'' se je prvič pojavila leta 1968, ko jo je Jan Svartvik, profesor lingvistike, uporabil pri analizi izjav Timothy John Evansa<ref name="Olsson:2008">John Olsson (2008).. ''Forensic Linguistics, Second Edition''. London: Continuum ISBN 978-0-8264-6109-4</spanref>.

Med prvimi dnevi forenzične lingvistike v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem Kraljestvu]], je obramba v pravnih postopkih v velikih primerih dvomila v avtentičnost policijskih izjav. V tistem času je policijski postopek odvzemanja izjav osumljencev potekal v specifičnem formatu, namesto da bi bil napisan z besedami, katere je uporabil osumljenec. Izjave prič so redkokdaj narejene koherentno in organizirano. Tako se je lahko zgodilo, da so se pomembne podrobnosti izpustile iz podane izjave.

<span style="background-color: rgb(254, 252, 224);">Zgodnje delo forenzičnih lingvistov v Združenih državah Amerike, se je posvečalo predvsem z razumevanjem [[Miranda]] pravic med procesom izpraševanja. Zgodnja uporaba forenzičnih lingvistov v Združenih državah Amerike je bila povezana tudi s statusi blagovnih znamk, kot besed ali fraz v jeziku.</span>

<span style="background-color: rgb(254, 252, 224);">Študija jezika v pravnih besedilih vsebuje velik razpon forenzičnih besedil. To vključuje študijo tipov besedil ter analizo sestave. Katerokoli besedilo ali govorjeni jezik, ki se pojavlja v pravnem ali kazenskem kontekstu, je lahko potencialno forenzično besedilo. Taka besedila so lahko parlametnarni zakoni, [[Oporoka|oporoke]], [[statut|statuti]], itd. </span>

Poleg drugih stvari, to področje preučuje jezik, ki je uporabljen pri križnem izpraševanju na sodišču, predstavljanje dokazov, policijska opozorila, policijska pričanja na sodiščih, tehnike intervjujev, izpraševalski proces na sodiščih in ostala področja kot so policijsko izpraševanje.

Pri klicih v sili je zelo pomembna sposobnost prejemnika sporočila, da izlušči informacije ter, da v pravšnjem času ponudi pravi odgovor. Za analizo so pomembni še intonacija ter višina glasu.

=== SamomorilskaPoslovilna pisma ali pisma samomorilcev ===

<span[[Poslovilno style="background-color: rgb(254, 252, 224);">Pismo samomorilcapismo]] je ponavadi kratko in jedrnato. Pristno samomorilsko pismo je tematsko, namenjeno naslovniku ali naslovnici in je relevanten pri odnosu med njima. Poleg tega imajo še stavke, ki namigujejo, da si bo oseba vzela življenje ali pa razkrije metodo samomora[[samomor]]a. Vsebina pisma je lahko napisana z namenom, da pri naslovniku vzbudi občutke krivde ali trpljenja.  Dolžina poslovilnega pisma je ponavadi kratka, ponavadi niso daljša od 300 besed<ref name="Olsson:2004">John Olsson (2004). ''An Introduction to Language Crime and the Law''. London: Continuum International Publishing Group</spanref>.