Herc: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
 
En hertz ustreza »enemu (dogodku) na [[sekunda|sekundo]]«, izraženo v [[osnovna enota SI|osnovnih enotah]] je to '''s<sup>−1</sup>'''. Enoto lahko uporabimo za kakršenkoli periodičen pojav, npr. nihaj pri [[nihanje|nihanju]] ali [[valovanje|valovanju]].
 
== Uporaba ==
[[File: Wave frequency.gif | thumb | 400px | A [[sinusni]] z različno frekvenco]]
[[File: Wiggers Diagram.svg | thumb | 400px | Podrobnosti o [[Cardiac cikel | srčni utrip]] kot primer ne - [[Sine wave | sinusoidno]] periodični pojav, ki ga lahko opišemo v smislu Hz. Sledita dva celotna cikla prikazano.]]
 
=== Vibration ===
[[Zvok]] je potujoča [[vzdolžna val]], ki je nihanje [[tlaka]]. Ljudje zaznavajo frekvenco zvočnih valov kot [[Pitch (glasba) | igrišču]]. Vsak [[glasbene note]] ustreza določeni frekvenci, ki se lahko izmeri v Hz. Uho dojenček je sposoben zaznavati frekvenc od 20 & nbsp; Hz do 20.000 & nbsp; Hz; povprečna [[Adult | odrasel človek]] lahko slišali zvoke med 20 & nbsp; Hz in 16.000 & nbsp; Hz {{navajajo web | avtor = Ernst Terhardt | url = http: //www.mmk.e-technik.. tu-muenchen.de/persons/ter/top/dominant.html | title = Dominant spektralna regija | publisher = Mmk.e-technik.tu-muenchen.de | datum = 2000/02/20 | accessdate = 2012-04- 28}} Razpon [[ultrazvok]], visoke intenzivnosti [[infrazvok]] in druge fizične vibracije, kot so [[molekularna vibracij]] s sega v območju MHz in tudi izven.
 
=== Elektromagnetno sevanje ===
[[Elektromagnetno sevanje]] je po svoji frekvenčnega-številom [[oscilacije]] s pravokotnice električna in magnetna polja na pogosto opisujejo druge izražena v Hz.
 
Radijska frekvenca sevanja se običajno meri v kilohertzev (kHz), megaherčni (MHz) ali Gigahercih (GHz). [[Svetel]] je elektromagnetno sevanje, ki je še večja v frekvenci in ima frekvence v razponu od deset ([[infrardečo]]), na tisoče ([[ultravijolično]]) teraherčnih. Elektromagnetna sevanja s frekvencami v nizkem območju teraherčnih, (vmes med tistimi najvišjimi običajno uporabnih radijskih frekvenc in dolgovalovno infrardeče svetlobe), se pogosto imenuje [[teraherčno sevanje]]. Tudi višje frekvence obstajajo, kot da od [[gama žarkov]] s, ki se lahko merijo v exahertz. (Iz zgodovinskih razlogov, frekvence svetlobe in višje frekvence elektromagnetnega sevanja so pogosteje določeni v smislu njihovega [[valovni]] ov ali [[foton]] [[Energija | energija]]: za podrobnejše obravnavanje tem in zgornja frekvenčna območja, glej [[elektromagnetnega spektra]]).
 
== Večkratniki mednarodnega sistema enot ==