Carl von Ossietzky: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zeleni (pogovor | prispevki)
Zeleni (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Infopolje oseba|image=Bundesarchiv_Bild_183-93516-0010,_Carl_von_Ossietzky.jpg|opis=Carl von Ossietzky|caption=''Carl von Ossietzky''}}
 
'''Carl von Ossietzky,''' nemški pacifist, novinar, nobelovec, * [[3. oktober]] 1889, [[4. maj]] [[1938]].<div>Obsojen [[veleizdaja|veleizdaje]] in [[vohunstvo|vohunstva]] leta 1931 zaradi obveščanja o oboroževanju in usposabljanju vojaških sil Nemčije je nato bil nagrajen z Nobelovo nagrado za mir za leto 1935. </div>
 
== Življenjepis ==
Ossietzky je rojen v [[Hamburg]]<nowiki/>u, sin protestanta Carla Ignatiusa von Ossietzkya (1848–1891) in katoličanke Rosalie (dekliško Pratzka), ki je želela, da Carl postane redovnik. Njegov oče je delal kot stenograf za pisarno odvetnika in politika, a pri Carlovih dveh letih umrl. OssietzkyPo nekaj letih se je mama vnovič omožila s pomembnim kiparjem in umetnikom, pa tudi socialistom, ki je bil Carlov vzgojitelj. Bil je krščen kot katolik, birman pa je bil v luteranski cerkvi 23. marca 1904.<ref name="db"><span class="citation web" contenteditable="false">[http://www.deutsche-biographie.de/sfz73879.html "Deutsche Biographie"] (in German). </span></ref>
 
Nikoli ni opravil realke, tj. Realschule, nemške srednješolske stopnje tehnične smeri, a se je kljub temu Ossietzky uspel uveljaviti in zgraditi kariero v novinarstvu. Nekaj tega je objasniti z plemenitim nazivom in naprednimi aktivističnimi stališči. Kot novinar je zagovarjal feministična gibanja, ukvarjal se je s gledališko kritiko, celo zgodnjimi oblikami motorizacije. Zaradi nasprotovanja nemški militarizaciji pred prvo svetovno vojno leta 1913 je vztrajal tudi naprej z pacifizmom. Poročil se je z vidno družbeno aktivistko, sufražetko Maud Lichfield Wood britanskih in indijskih plemenitih korenin in imel z njo hčer Rosalinde. V obdobju Weimarske republike se je uveljavil kot glasnik pluralistične družbe in demokracije.<ref name="Wheeler-Bennett, John pages 93–94">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 pages 93–94.</ref> Leta 1921 je nemška vlada ustanovila delovne skupine ''Arbeits-Kommandos, ''ki jih je vodil Major Bruno Ernst Buchrucker. Četudi je šlo uradno za skupino delavcev, ki pomaga pri civilnih projektih, so bili delno uporabljeni v Nemčiji kot presežek vojaških enot in tako prepovedana količina Versajske mirovne pogodbe.<ref name="Wheeler-Bennett, John page 92">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 92.</ref> Buchruckerjeva Črna Reichswehr je ukaze prejemala od skrivne skupine nemške vojske z imenom ''Sondergruppe R, ''kjer so bili vključeni [[Kurt von Schleicher]], Eugen Ott, [[Fedor von Bock]] and [[Kurt von Hammerstein-Equord]].<ref name="Wheeler-Bennett, John page 92">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 92.</ref> Buchrucker in njegova skupina so bili zloglasni kot enota, ki je ubijala Nemce osumljene vohunjenja za Antantino komisijo nadzora.<ref name="Wheeler-Bennett, John page 93">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 93.</ref> Poboji so bili del sojenja skrivnih sodišč, obsojeni se tako ni mogel braniti ali se zastopati. Obsojenega je nato našel član enote in izvršil smrtno kazen.<ref name="Wheeler-Bennett, John page 93">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 93.</ref> Oficirji ''Sondergruppe R ''so ukazali izvrševanje kazni.<ref name="Wheeler-Bennett, John page 93">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 page 93.</ref> Kar se tiče ''Femegerichte'' umorov, kot jih je civilna novinarska srenja obravnavala, je Ossietzky zapisal: <blockquote class="">"Poročnik Schulz (obsojen umora informantov proti Črni Reichswehr) ni napravil nič drugega kot izvršil ukaze kot so mu bili podani. Gotovo bi polkovnik von Bock, verjetno tudi polkovnik von Schleicher in general Seeckt, morali sedeti na obtožni klopi poleg njega." <ref name="Wheeler-Bennett, John pages 93–94">Wheeler-Bennett, John ''The Nemesis of Power'', London: Macmillan, 1967 pages 93–94.</ref></blockquote>Prav tako je postal tajnik Nemškega mirovnega društva. Leta 1927 postane odgovorni urednik revije ''Die Weltbühne''.<ref name="NPorg"><span class="citation web">[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1935/ossietzky.html "The Nobel Peace Prize 1935: Carl von Ossietzky"]. </span></ref> Leta 1932 podpre kandidaturo Ernsta Thälmanna  z predsednika Nemčije, a vseeno ostane kritik Nemške komunistične partije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].
 
== Afera Abteilung M ==
Vrstica 19:
Ossietzkyjeva mednarodna slava je nastopila leta 1936, ko je ravno preboleval tuberkulozo, bil je že nagrajen s Nobelovo nagrado za mir, ki je bila neugodna za nemško oblast in so jo aktivno želeli preprečiti. Nemška vlada se je tako odločila, da mu ne bo dovolila odhoda in potovanja v Oslo in prejema nagrade. Kot izraz [[Državljanska nepokorščina|državljanske nepokorščine]] po nagovoru [[Hermann Göring|Hermanna Göringa]] , da zavrne nagrado, je Ossietzky izdal sporočilo z bolnice, da se ne strinja z nemškimi oblastmi, ki trdijo, da bo s sprejemom nagrade sam sebe izločil iz nemške ljudske skupnosti.
Po globokem premisleku sem sprejel odločitev, da sprejmem Nobelovo nagrado za mir, ki mi je pripadla. Ne morem deliti pogleda s predstavniki Službe za državno varnost, da s sprejemom nagrade sebe izločam z nemške družbe. Nobelova nagrada za mir ni znak notranjega političnega boja, temveč razumevanja med narodi. Kot prejemnik nagrade bom stremel k temu razumevanju, kot Nemec pa bom vedno imel v mislih upravičene interese Nemčije v Evropi.
 
</blockquote>Nagrada je bila izredno kontroverzna, povzročila je celo odstop dveh članov komisije, zaradi političnega položaja, ki so nekdaj ali še vedno imeli znotraj Norveškega parlamenta, ki izbira člane komisije, ki odločajo o nagrajencih. <ref><span class="citation web">[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1935/press.html "Award Ceremony Speech"]. </span></ref> Norveški kralj Haakon VII, ki je bil dosedaj vedno prisoten pri podeljevanju nagrad, se je tokrat izognil podelitvi.<ref>Stenersen, Lib&#xE6;k, Sveen '''Nobels fredspris, Hundre år for fred''', Cappelen forlag, Oslo, 2001, p. 123, ISBN 82-02-17023-0</ref> Nagrado so konzervativci obširno obsojali. Tedaj vodilni konzervativni norveški časopis ''Aftenposten'' je v uredniškem komentarju povzel, da je Ossietzky kriminalec, ki je napadel svojo državo "z uporabo metod, ki so kršile zakon veliko prej, preden je Hitler nastopil oblast" pa tudi, da je "trajni mir med narodi lahko dosežen s spoštovanjem obstoječih zakonov".
 
Ossietzky in njegova Nobelova nagrada za mir ni bila omenjena v nemškem tisku, nemška vlada je prepovedala svojim državljanom prejeti kakršnekoli bodoče Nobelove nagrade.<ref name="NPorg"><span class="citation web">[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1935/ossietzky.html "The Nobel Peace Prize 1935: Carl von Ossietzky"]. </span></ref><ref name="nature"><span class="citation web">[http://www.nature.com/nature/journal/v139/n3510/abs/139228c0.html "Germany and the Nobel Prizes : Abstract : Nature"]. nature.com<span class="reference-accessdate">. </span></span></ref>