Strip: Razlika med redakcijama

'''Stríp''' je oblika [[zgodba|zgodbe]] v [[slika]]h; sestavlja jo zaporedje [[slika|sličic]] ([[pasica|pasice]]). [[Besedilo]] je po navadi napisano v oblačkih. Kulturno je strip bil namenjen opismenjevanju nepismenih 19.stoletja, celo 18.stoletja na Japonskem, kjer so legende, mitologija in junaške zgodbe bile pomemben del ljudskega izročila, strip pa je to izročilo izpisal na lesorezu. Francija tudi pozna tovrstne publikacije, namenjene širokem bralstvu. A stripi kot medij so se primerno razrasli šele z nastopom 20.stoletja skupaj z tiskom časopisja z širše prebivalstvo. Uradno je prvi strip instant popkulture ameriški [[Yellow Kid]] (''rumeni deček''), ki je izšel leta [[1895]] v ameriškem časopisu [[World]], napisal pa ga je [[Richard F. Outcoult]]. Prvotno kratka zgodba z junakom, izpovedjo, opažanjem izpisanim v ilustraciji je mejila sprva na realizem. Pomembni tovrstni stripi so [[Garfield]], Peanuts, Dilbert.

Strip pridobiva na junaškosti z leti med svetovnima vojnima, prvi pravi junak je Superman, pomembna pa sta tudi The Spirit, Batman, CaptainKapitan AmericaAmerika, Green Lantern, Aquaman, Wonder Woman, Flash, MickeyMiki MouseMiška, DonaldRacman DuckJaka, saj vsi ti liki pridobijo znatno bralstvo ali nudijo velik navdih prihodnjih stripom. Nekateri junaki posežejo tudi v resnične osebe oz.dogodke. Kapitan Amerika tako v stripu pretepe Adolfa Hitlerja.

Zaradi cenene produkcije nasproti filmu je postal strip tudi pomemben način avtorskega dela oziroma posameznikove prepoznavnosti. Tako avtorji stripa postanejo pomemben sestavni del trženja svojih junakov (to se prične s [[Walt Disney|Waltom Disneyem]]), zaradi oblikovanja posebnega sloga pa postanejo tudi pomemben razlog za nakup stripa. Da bi strip postal resen kulturni izdelek, izdaja podjetje večja obširna dela, imenovana grafični romani, ki zavzemajo podobno ali celo širšo zgodbo, kot bi jo zahteval visokoproračunski film. Junaki so v moderni dobi vedno bolj vsakdanji liki, superjunaštvo je lahko celo ovira, muka. Med prepoznavnimi liki tega obdobja izstopa Frank Miller, ki je pomembno oblikoval Daredevila, 300, Sin City, Elektro. Nekateri pisci stripov pa se tudi norčujejo s celega doživetja slave. Tu izstopa Harvey Pekar.