Grad Kalec: Razlika med redakcijama

dodanih 20 zlogov ,  pred 5 leti
Malenkosti.
(Malenkosti.)
Prvotni grad, katerega podoba je ovekovečena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]'', je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zgradila plemiška rodbina [[Stembergi|Stemberg]]. Volf Ernest pl. Stemberg je grad izgubil leta 1686, ko je bil dodeljen Mariji Ani kneginji [[Auerspergi|Turjaški]]. Že naslednje leto so lastniki gradu in gospostva gospodje pl. Leo<ref> ASRS, Zap. inv. X D-15/II, str. 40/29, D-16, str. 17/14, str. 19/21, XL R-73, str. 8/8, str. 20/30,X D-16, str. 12/2, XL R-73, str. 13/15. </ref> vse do leta 1735. Potem so bili lastniki gospostva Ferdinand pl. Raunach, ki ga nasledi sin Jurij Andrej pl. Raunach, ki ga je pred 1739 prodal Volfu Kajetanu pl. Kuschlanu. Sredi 18. stoletja je grad in gospostvo pridobila Frančiška Jožefa baronica Marenzi, ki ga je 1767 prenesla na sina Jakoba Antona, ki jo je 1782 prodal na dražbi. Leta 1786 posest pridobi Matej Vilhar, prednik slovenskega [[skladatelj]]a [[Miroslav Vilhar|Miroslavu Vilharju]], ki je na gradu tudi umrl.<ref>ASRS, Dež. deska, gl. knj. IX/89, listine, 5. modri kvatern N 1.</ref> Njegova žena Marija Vilhar je leta 1903 posestvo prodala 9 posestnikom v vasi Baču. Grad je po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] začel propadati in iz njega so se prebivalci izselili v okoliške vasi.
 
Na pobudo Miroslava Vilharja je bil tu 9. maja 1869 množičenmnožični [[taborsko gibanje|tabor]] za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].<ref>''Slovenija,: turistični vodnik''. (2002)., Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.</ref>
 
Leta 1941 je v njem potekal sestanek aktivistov organizacije [[TIGR]].
 
== Viri ==
* Janez Vajkard Valvasor: ''Slava vojvodine Kranjske,: Izbranaizbrana poglavja'', Ljubljana: Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
* Smole, Majda: »''Graščine na nekdanjem Kranjskem«'', Ljubljana: Državna založba Slovenije, Ljubljana1982, 1982str. 312—313.
 
== Glej tudi ==
Brezimni uporabnik