Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe: Razlika med redakcijama

'''Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe''' je proces, ki je potekal od 6. stoletja do 9. stoletja z vrhuncem v zadnji četrtini 6. stoletja.

 

Selitev [[Slovani|Slovanov]] iz pradomovine se je začela konec 4. stoletja, ko so se [[Germani|germanska plemena]] po vdoru [[Huni|Hunov]] v vzhodno Evropo začela seliti na področje [[Rimski imperij|rimske države]]. Slovani so jim sledili in se naselili na izpraznjeno področje, ki so ga Germani zapustili. Iz pradomovine so se selili v treh smereh; iz vzhodne veje so se razvili današnji [[Rusi]], [[Ukrajinci]] in [[Belorusi]], zahodni Slovani so [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]], [[Lužiški Srbi]] in [[Kašubi]] (del zahodnih Slovanov je dosegel tudi današnje slovensko etnično ozemlje), južna veja pa se je pomikala proti [[Balkan|Balkanu]] in iz njih so se razvili [[Slovenci]], [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Makedonci]] in [[Bolgari]].

 

Prvi slovanski naselitveni sunek je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti Slovani so se premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na področje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj]]a (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577.

 

Slovani so se od leta 600 do 8. stoletja naselili na vse [[Kras|kraško območje]] do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]] in s tem izoblikovali jezikovno mejo, ki je v veliki meri prisotna še danes. Poskus prodora proti zahodu, v Furlanijo se je verjetno končal po porazu v bitki z [[Langobardi]] pri kraju ''Lauriana'', leta 720.

 

Slovani ob naselitvi niso naleteli na povsem prazen prostor, saj so na njem prebivali [[krščanstvo|krščanske]] [[Romani|romanske]] staroselce, ki so živeli na področju [[Norik (rimska provinca)|Norika]] in v [[antika|antičnih]] mestih na območju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Staroselci so pred selitvami pozne antike bežali v odmaknjene predele, najpogosteje na nedostopne hribe in ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik]] pri [[Celje|Celju]]). Novejše arheološke raziskave kažejo, da so kontinuirano naselitev ohranila tudi nekatera dobro zaščitena mesta v nižini. Del romaniziranega prebivalstva je pred Slovani pobegnil v Italijo in v mesta ob [[Jadran|Jadranski obali]]. Slovani so si staroelce podredili, veliko so jih zasužnjili (slovansko ime za [[suženjstvo|sužnja]] je bilo dolgo ''krščenik'', saj so bili staroselci kristjani), nekateri pa so se s Slovani zlili in obogatili njihovo kulturo. Slovani so romanizirane staroselce imenovali [[Vlahi]] ali [[Lah|Lahi]]. Nanje spominjajo [[krajevno ime|krajevna imena]] s korenom Vlah, kot so npr. [[Laško]], Laški rovt itd. Od romaniziranih staroselcev so Slovani prevzeli nekatera zemljepisna imena, zlasti imena rek ([[Sava]], [[Drava]], [[Soča]]) in pokrajin ([[Kranjska]]) ter bolj napreden način obdelave zemlje in kovin.