|
#'''[[vedanā|»občutek«]]''' (skt., pali: {{IAST|''vedanā''}}; tib.: ''tshor-ba''): občutenje predmeta{{refn|group=lower-alpha|Pri teh definicijah se »predmet« nanaša na prepoznano obliko (kar bi zahodni epistemologi imenovali »čutni podatki«) ali pa na umski izraz, kot npr. prepoznan spomin.}} kot prijetnega, neprijetnega ali nevtralnega.{{refn|group=lower-alpha|Palijski kanon na splošno ugotavlja, da ''vedana'' vključuje občutenje nečesa kot prijetnega, neprijetnega ali nevtralnega (glej, na primer, SN 22). Ko sodobni avtorji razlagajo ''vedano'', jo definirajo podobno (glej, na primer, [[Nhat Hanh]], 1999, str. 178; Trungpa, 2001, str. 21; in Trungpa, 2002, str. 126). Izjema je Trungpa (v Trungpa (1976), str. 20-23), ko trdi, da so »strategije ali impulzi« »brezbrižnosti, strasti in agresije« »del tretje stopnje [agregata]« ter da »jih vodi zaznava«. (Ta del se pojavi kot antologija tudi v Trungpa, 1999, str. 55-58.)}}{{refn|group=lower-alpha|Na splošno ''vedana'' naj ''ne'' bi vključevala »čustev«. Na primer, Bodhi (2000a), str. 80, pravi: »Palijska beseda {{IAST|''vedanā''}} ne označuje čustva (ki se zdijo kompleksen pojav, ki vključuje številne spremljajoče umske faktorje), temveč golo emocionalno lastnost izkustva, ki je lahko prijetno, neprijetno ali nevtralno.« Nekoliko podobno pravi tudi Trungpa (1999), str.58: »Zavest [peti agregat] je sestavljena iz čustev in nerednih umskih vzorcev ...« Ind Trungpa (2001), str. 32: »V tem primeru 'občutek' ni mišljen v običajnem smislu. Ni občutek, ki ga jemljemo zelo resno, kot ko rečemo: 'Prizadel je moja čustva.' Ta vrsta občutka, ki ga jemljemo tako resno, pripada k četrti in peti skandhi pojmovanja in zavesti.«}}
#'''[[samjñā|»zaznava«]]''', '''»pojmovanje«''', '''»opažanje«''', '''»poznavanje«''', ali '''»razlikovanje«''' (skt.: {{IAST|''samjñā''}}; pali: {{IAST|''saññā''}}; tib.: '' 'du-shes''): pokaže ali je predmet prepoznan ali ne (na primer zvok zvonca ali oblika drevesa).
#'''[[Saṅkhārasamskāra|"mental»umske formations"tvorbe«]]''', '''"impulses"»impulzi«''', '''"volition"»hotenje«''', '''"fabrications"»izmišljotina«''' orali '''"compositional»sestavni factors"faktorji«''' (Sktskt.: {{IAST|''samskāra'',}}; Pālipali ''{{IAST|saṅkhāra}}'',; Tibtib. '' 'du-byed''): allvse typesvrste ofumskih mental habitsnavad, thoughtsmisli, ideasidej, opinionsmnenj, prejudicespredsodkov, compulsions,obsesij andin decisionsodločitev, triggeredki byjih ansproži objectnek predmet.{{refn|group=lower-alpha|The TheravadaTheravadska Abhidhamma dividesdeli ''{{IAST|saṅkhārasaṅkhāro}}'' intona fiftypetdeset mentalumskih factorsfaktorjev (Bodhi, 2000a, pstr. 26). Trungpa (2001), ppstr. 47ff, followingki theizhaja iz Sarvastivada Abhidharmaabhidharme, studiedki injo Mahayanapreučujejo Buddhism,v statesmahajanskem thatbudizmu, therepravi, areda fifty-oneobstaja "generalenainpetdeset types"»splošnih ofvrst« {{IAST|''samskarasamskāre''}}.}}
#'''[[viññāṇavijñāna|"consciousness"»zavest«]]''' orali '''"discernment"»razsodnost«'''{{refn|group=lower-alpha|Peter Harvey, ''The Selfless Mind.'' Curzon Press 1995, pagestr. 143-146.}} (Sktskt.: {{IAST|''vijñāna'',}}; Pālipali: ''{{IAST|viññāṇa}}'',{{refn|group=lower-alpha|AccordingSodeč topo thebesedilu Visuddhimagga XIV.82, theimajo Palipalijski termsizrazi ''{{IAST|viññāṇa}}'', {{IAST|''citta''}} and {{IAST|''mano''}} areenak synonymouspomen (Buddhaghosa, 1999, pstr. 453). Kljub However,temu Trungpa (2001, pstr. 73) distinguishesloči med betweenbesedama ''{{IAST|viññāṇa}}'' andin {{IAST|''citta''}} ter pravi, statingda thatje ''{{IAST|viññāṇa}}'' (consciousnesszavest) is»artikulirana "articulatedin andinteligentna«, intelligent"medtem whileko je {{IAST|''citta''}} (mindum) is»preprosta ainstinktivna "simple instinctive functionfunkcija .... veryzelo directneposredna, simple and subtle atpreprosta thein sameistočasno timetankočutna."«}} Tibtib. ''rnam-par-shes-pa''):
## ''In theV [[Nikayasnikāya|Nikajah]]/[[Āgama (Buddhismbudizem)|ĀgamasAgamah]]:'' cognizancespozna(va)nje,<ref>SeeGlej, forna instanceprimer, [[Samyutta Nikaya|SN]] 22.79, "Being Devoured" (Bodhi, 2000b, pstr. 915).</ref>{{refn|group=lower-alpha|InV commentingkomentarju ono theuporabi useizraza of»zavest« "consciousness" inv SN 22.3 [http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn22/sn22.003.than.html], Bodhi (2000b), ppstr. 1046-7, ''n.'' 18, statespravi: "The»Odlomek passagepotrjuje confirms the privilegedpriviligiran status of consciousnesszavesti amongmed thepetimi five aggregatesagregati. Čeprav Whileso allvsi theagregati aggregatespogojeni arepojavi, conditionedkaterim phenomenaso marked by theskupna [[threetri characteristicsznamenja obstoja]], consciousnesszavest servessluži askot thepovezovalna connectingnit threadosebne ofkontinuitete [[personalskozi continuity]]niz throughponovnih therojstev sequence of rebirths.... The otherPreostali fourštirje aggregatesagregati serveslužijo askot the 'stationspostaje forza consciousnesszavest' ({{IAST|''vinnanatthitiyo''}}: seeglej [SN] 22:53-54). Kljub Eventemu consciousness,celo however,zavest isni notentiteta as self-identical entity but a sequencesamoidentiteto, oftemveč dependentlyzaporedje arisensoodvisno occasionsnastalih ofdogodkov cognizingzavedanja; seeglej MN I 256-60."«256-60.}} thatto, whichkar zaznava, discernsrazlikuje<ref>Peter Harvey, ''The Selfless Mind.'' Curzon Press 1995, pagestr 143-146</ref>{{refn|group=lower-alpha|Harvey writes,piše: "This»To isje indrugačno contrast tokot {{IAST|saññā}}, whichki knowsse byprepoznava groupingtako thingsda together,stvari labelingrazvršča them.v Thisskupine contrastin canjih beoznačuje. seenTo innasprotje termslahko ofvidimo thepri typicaltipičnih objectspredmetih ofteh these statesstanj: coloursbarve forspadajo saññāpod {{IAST|sañño}} (S.III.87), but tastesokusi (S. III. 87) orali feelingsobčutki (M. I. 292) forpa viññāṇapod {{IASTviññāṇo}}. WhileBarve coloursobičajno usuallytakoj beprepoznamo, immediatelyokuse identified,in tastesobčutke andpa feelingsnajvečkrat oftenmoramo needskrbno carefulpretehtati, considerationda tojih properlypravilno identifyprepoznamo, them:zato discernmentrabimo andsposobnost analysisrazlikovanja arein neededanalize."«}}
## ''InV the AbhidhammaAbhidhammi:'' aserija serieshitro ofspreminjajočih rapidlyse changingmedsebojno interconnectedpovezanih discretediskretnih acts of cognizancespoznanj.{{refn|group=lower-alpha|This conception of consciousnessTo ispojmovanje foundzavesti innajdemo thev Theravadatheravadski AbhidhammaAbhidhammi (Bodhi, 2000a, p. 29).}}
## ''InV somenekaterih Mahayanamahajanskih sourcesvirih:'' the basetemelj, thatki supportspodpira allvsa experienceizkustva.{{refn|group=lower-alpha|WhileČeprav not''nikaje'' necessarilytemu contradictedne by the [[Nikayas]]nasprotujejo, thisje is ato particularlyznačilna Mahayanamahajanska statementizjava. Na For instanceprimer, Nhat Hanh (1999, ppstr. 180-1) statespravi: "Consciousness»Zavest herese meanstu nanaša na '[[storeosem zavesti|skladiščno consciousnesszavest]]', whichki isje atna thetemeljnem basenivoju of everythingvsega, wekar aresmo, theje groundtemelj ofvseh allnaših ofumskih our mental formationstvorb."« Podobno Similarly,pravi Trungpa (2001, ppstr. 73-4): stateszavest that»je consciousnessdokončno "israzvito thestanje finallybitja, developedki statevsebuje ofvse beingpredhodne thatelemente contains all the previous elements.... Zavest [C]onsciousnesspredstavlja constitutestakojšen anvir immediatelyzaposlitve availableiz sourcekaterega ofse occupationlahko forhrani the momentum of the skandhas togonilna feedsila onskandh."«}}
TheBudistična Buddhistliteratura literatureopisuje, describesda these aggregatesagregati aspojavljajo arisinglinearno inali aprogresivno, linearod oroblike progressivedo fashionobčutka, fromzaznave, formumskih totvorb feeling to perception to mental formationsin todo consciousnesszavesti.{{refn|group=lower-alpha|ForZa anprimer exampletega of this unidirectionalenosmernega, linearlinearnega causalvzročnega model,modela seeglej Trungpa (2001), ppstr. 36-37, where, in part,kjer hedelno statesrazlaga: »Prvi "Thepreblisk firstje flashoblika, isnaslednji thepa form and the next, feelingobčutek. Z Asvsakim yousledečim flashprebliskom furthervsebina andpostane further,vse thebolj content becomes more and more involvedkompleksna. Ko Whenpridete youdo flash perceptionzaznave, thatta containsvsebuje feelingobčutek andin formobliko; whenko youse flashdotaknete consciousness that containszavesti, allta thevsebuje otherpredhodne fourštiri."«}} InV thezgodnjih earlybesedilih texts,shema thepetih schemeagregatov ofni themišljena fivekot aggregatesizčrpna isklasifikacija notčutečega meantbitja, totemveč beopisuje anrazlične exhaustive classification of the sentient being. Rather it describes various aspects ofvidike, thepreko waykaterih anse individualposameznik manifestspojavi.<ref>Damein Keown quotingcitira Sue Hamilton: [http://www.buddhistethics.org/4/keow1.html].</ref>
===Suffering and release===
|
