Druga svetovna vojna na Slovenskem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 89.212.157.246 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 89.142.195.246 |
|||
Vrstica 744:
{{quote|Kdor je stopil v službo fašistov in nacistov ne more imeti opravičila… Gre za odločitev, ki pomeni izdajo ne samo življenjskih koristi našega naroda, temveč tudi bistvenih vrednot naše civilizacije.|[[Jože Pirjevec]], Primorski dnevnik, 1. maja 2014)}}
Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej
Partizanska stran je v času vojne povzročila smrt 3.962 civilistom, pri čemer so upoštevani samo tisti, ki zanesljivo sodijo v kategorijo civilnih žrtev. V povojnih maščevano-političnih pobojih je partizanska stran povzročila smrt nekaj čez 2.400 civilistom in nekaj čez 12.000 ujetim pripadnikom slovenskih protipartizanskih oboreženih enot: domobrancev (11.700), policistov Ljubljanske pokrajine (160), slovenskih četnikov (150), mobilizirancev v nemški vojski (20) itd.
<ref> http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ,http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939, Barbara Lah in Sandro Oblak, Čas usodnih odločitev, Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98</ref>
Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti.
| |||