Voda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 112:
== Biološki pomen vode ==
Biološki pomen vode je odvisen od fizikalnih lastnosti vode. Ker ima voda lastnosti topila, ji to omogoča, da je transportno sredstvo za polarne topljence. Primeri tega so spiranje soli v jezera in morja, transport po [[kri|krvi]] in [[limfa|limfi]] v večceličnih živalih ter odstranjevanje odpadkov [[presnova|presnove]] (kot sta [[amonijak]] in [[sečnina]] v [[seč]]u). [[Kohezija|Kohezijske]] in [[adhezija|adhezijske]] lastnosti vode vplivajo na njeno [[viskoznost]], da je primerno mazivo v bioloških sistemih. Primeri tega so sklepna oz. [[sinovialna tekočina]], [[plevralna tekočina]] in [[sluz]]. Sorazmerno šibke posamezne vodikove vezi omogočajo, da se lahko vodne molekule gibljejo, kar omogoča [[osmoza|osmozo]]. Voda je tudi prozorna, zaradi česar prepušča vidno [[svetloba|svetlobo]] in s tem omogoča [[fotosinteza|fotosintezo]] ter z njo povezane prehranjevalne verige.<ref name=pickering>Pickering, W.R. (2002). ''Biologija: Shematski pregledi''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]], str. 8. ISBN 86-365-0190-3</ref>
Velika [[specifična toplota]] omogoča živim organizmom termostabilnost in manjšo občutljivost na poškodbe zaradi sprememb okolne temperature. Visoka [[izparilna toplota]] pa omogoča živim organizmom močno ohlajanje z relativno majhno izgubo vode; tako se ohlajajo [[sesalci]] z [[znojenje]]m, [[plazilci]] s sopenjem ter [[List (rastlina)|listi]] [[rastline|rastlin]] s [[transpiracija|transpiracijo]]. Zaradi hlapnosti voda lahko kroži preko izhlapevanja, transpiracije in [[padavine|padavin]]. Spreminjanja gostote vode ob zmrzovanju omogoča kroženje vode v velikih vodnih kotanjah in s tem kroženje hranilnih snovi.<ref name=pickering/>
Transpiracija omogoča neprekinjeni steber vode v rastlinah, ki se dviga po [[ksilem]]u zaradi kohezijskih sil med vodnimi molekulami in zaradi privlaka med vodo in stenami ksilemskih žil, s čimer dobijo vršički rastlin in listi vodo in ione; temu toku pravimo transpiracijski tok.<ref>Stušek, P. & Gogala, N. (2007). ''Funkcionalna anatomija s fiziologijo''. Ljubljana: DZS, str. 10. ISBN 978-86-341-1822-3</ref> Posledica kohezijskih sil med vodnimi molekulami je težka stisljivost vode, zaradi česar služi voda tudi kot oporno sredstvo. Biološki primeri so hidrostatsko ogrodje (npr. pri [[deževniki|deževniku]]), [[turgor|turgorski tlak]] v [[rastlinska celica|rastlinskih celicah]], amnionska tekočina, ki podpira in ščiti plod pri sesalcih, pa tudi splošno okolje, ki podpira velike vodne živali (npr. [[kiti|kit]])<ref name=pickering/>.▼
▲Transpiracija omogoča neprekinjeni steber vode v rastlinah, ki se dviga po [[ksilem]]u zaradi kohezijskih sil med vodnimi molekulami in zaradi privlaka med vodo in stenami ksilemskih žil, s čimer dobijo vršički rastlin in listi vodo in ione; temu toku pravimo transpiracijski tok.<ref>Stušek, P. & Gogala, N. (2007). ''Funkcionalna anatomija s fiziologijo''. Ljubljana: DZS, str. 10. ISBN 978-86-341-1822-3</ref> Posledica kohezijskih sil med vodnimi molekulami je težka stisljivost vode, zaradi česar služi voda tudi kot oporno sredstvo. Biološki primeri so hidrostatsko ogrodje (npr. pri [[deževniki|deževniku]]), [[turgor|turgorski tlak]] v [[rastlinska celica|rastlinskih celicah]], amnionska tekočina, ki podpira in ščiti plod pri sesalcih, pa tudi splošno okolje, ki podpira velike vodne živali (npr. [[kiti|kit]]).<ref name=pickering/>
Voda ima veliko vlogo pri presnovi, saj sodeluje neposredno npr. kot [[reagent]], natančneje kot vir vodika za [[redukcija|redukcijo]] pri fotosintezi, ter pri [[hidroliza|hidrolizi]] makromolekul v njihove podenote (npr. pri [[prebava|prebavi]]), in je tudi medij, v katerem potekajo vse biokemične reakcije.<ref name=pickering/>
== Opombe in viri ==
| |||