Geopark Idrija: Razlika med redakcijama

Geopark Idrija se nahaja v zahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]] in je od [[Ljubljana|Ljubljane]], glavnega mesta Slovenije, oddaljen približno 60 km. Na območju Geoparka Idrija na območju 294 km² živi okrog 11800 prebivalcev (podatki Statističnega urada RS, april 2011). Spada pod [[Goriška pokrajina (Slovenija)|goriško]] statistično regijo.

Značilna je redka poselitev območja, saj znaša povprečna gostota poselitve slabih 41 prebivalcev/km². Največ prebivalstva živi v dolini reke Idrijce, kjer se nahajata največji naselji na območju Geoparka Idrija, to sta [[Idrija]] in [[Spodnja Idrija]]. V teh dveh naseljih živi kar 63 % vsega prebivalstva občine. Vsa ostala naselja, ki po večini ležijo na hribovitem območju občine, so precej manjša. Tu je tudi gostota poselitve manjša. Najredkeje poseljen je jugozahodni in južni del. območja Geoparka Idrija.

Glavno izhodišče za uspešen razvoj industrije na obravnavanem območju je bil petsto let delujoči [[Rudnik živega srebra Idrija|rudnik živega srebra]] v Idriji, katerega veliko kvalificiranih delavcev je svoje bogate izkušnje in znanje usmerilo v razvoj industrijskih obratov. V občinskem merilu predstavlja industrija glavno vejo gospodarstva in je usmerjena v strojno in elektro smer.

Idrija, središče Geoparka Idrija, je od Ljubljane oddaljena 60 km. Glavna cestna povezava preko območja je državna glavna cesta, ki je tudi najbolj obremenjena s prometom. Ta prometnica pripelje na območje geoparka iz smeri Ljubljane skozi naselje [[Godovič]], se spusti po ozki dolini reke Zale v Idrijo in nato po ozki dolini reke Idrijce nadaljuje v smeri [[Cerkno|Cerknega]] in [[Tolmin|Tolmina]] ter naprej proti Posočju. Glavna cesta ima na območju geoparka še tri pomembne odcepe državnih regionalnih cest (proti [[Ajdovščina|Ajdovščini]], proti [[Žiri|Žirem]] in skozi Kanomljo).

Na območje geoparkaDostop je možno dostopatimožen tudi iz različnih smeri po ožjih lokalnih cestah, katerih cestna mreža po geoparku je zelo razvejana.

V Idriji in njeni okolici si turisti lahko ogledajo zanimive tehniške spomenike, ki so posebnost v slovenskem in svetovnem merilu. Te spomenike bogato dopolnjujejo spomeniki kulturne dediščine. Po podatkih Turističnega informacijskega centra v Idriji je turistični obisk največji v poletnih mesecih. Naravne danosti dajejo dobre možnosti za rekreacijski turizem, v poletnim mesecih predvsem za kolesarjenje in pohodništvo, v zimskim mesecih pa so ponekod urejene progre za alpsko smučanje in za tek na smučeh.

<nowiki> </nowiki>Eden največjih prelomov v južnoalpskem prostoru, ki seka celotno Slovenijo, se proti severovzhodu nadaljuje v Italiji, proti jugovzhodu pa na Hrvaško.

<nowiki> </nowiki>Izrazita in morfološko izstopajoča prelomna cona, ki loči najrazličnejše kamnine.

<nowiki> </nowiki>Geološki pojav., Vkjer podlagiizpod enojnegastarejših tektonskegakamnin oknana ležijoplano zgornjekrednipridejo rudistnimlajše apnenci,kamnine. kiV podlagi so zgoraj omejeni z erozijsko diskordanco, nad katero ležijo eocenskopaleocensko-paleocenskeeocenske flišne kamnine.

<nowiki> </nowiki>Geološki pojav. V dnu okna izdanjajoležijo zgornjekredni apnenci in paleocenske eocenske flišne kamnine Hrušiškega pokrova, nad njimi pa leži narinjena plošča spodnje- in zgornjekrednega apnenca.

<nowiki> </nowiki>Trojno tektonsko okno s tremi narivnicami, ki strukturno ločijo štiri narivne enote. Morfološko in tektonsko kompleksen pojav regionalnega pomena s površino 1,8 km².

<nowiki>Sestavljeno iz </nowiki>Vtreh Bratušovemnarivnih tektonskem oknu opazujemo tri narivne paketepaketov kamnin, ki ležijo drug nad drugim. Najgloblje ležijo najmlajše eocenske flišne kamnine, najvišje izdanjajo najstarejši karbonski skrilavci.

RazgaljenePlazovito klastičneobmočje, kjer lastične julske plasti navzgor prehajajo v cordevolski dolomit. V zelenih in rdečih peščenjakih je pogost jaspis, fosili školjk ''Pachicardia rugosa Hauer, Myophoria kefersteini Bittner'' in ''Lopha montiscaprilis Klipstein''. Tudi dobroDobro vidne, razgaljene, zgubane, inverzno ležeče plasti predstavljajo pri nas redek geološki fenomen.

<nowiki> </nowiki>Karnijski peščenjaki prehajajo mestoma v konglomerat z rdečimi jaspisi ter vložki gomoljastega apnenca. V apnencih najdemo fosilne ostanke školjk, ostrakodov, koral, bodic morskih ježkov, alg in redke ostanke kopenskih rastlin. Pod neporaščenimi peščenimi griči in grebeni so mokrišča. 

<nowiki> </nowiki>Menjavanje tufskih glinavcev in laporovcev ter gomoljastih silificiranih apnencev. Tu je bilo najdenih več dobro ohranjenih amonitov.

<nowiki> </nowiki>Golica bazalta s kalcitnimi mandeljni in bazaltno brečo (reče in zelene barve).

<nowiki> </nowiki>Okolico kmetije Pisance gradijo vijolični, rdeči in travnato zeleni tufi in tufiti z vložki diabazov ter diabaznih breč.

<nowiki> </nowiki>Profil karnijskih plasti (glinavci in peščenjaki) iz jula-tuvala, vmesni horizont med julom in tuvalom s številnimi ostanki megalodontidnih školjk ''(Triadomegalodon''<nowiki> </nowiki>idrianus)''.

<nowiki> </nowiki>Fosilni ostanki rudistnih školjk v plastnatem rudistnem apnencu zgornjekredne starosti.

<nowiki> </nowiki>Izrazit čelni morenski nasip, visok od 5 do 10 m, domnevno z viška würmske poledenitve.

<nowiki> </nowiki>Obsežna suha dolina s periglacialnim drobirjem, značilna aluvialna vrtača.

<nowiki> </nowiki>Skalna samotarja iz anizijskega dolomita v uvali, ki je za več metrov kraško poglobljena.

<nowiki> </nowiki>Skalni samotar, več metrov visok dolomitni stolp v dolini Belce.

<nowiki> </nowiki>Velika "kamnita miza", sestavljena iz debele kamnite plošče, ki se nahaja na ožjem kamnitem stebru, tektonsko in erozijsko pogojena.

<nowiki> </nowiki>Kraški izvir leži v bližini sotočja Idrijce in Zale.

<nowiki> </nowiki>Močan tektonski izvir na levem bregu Idrijce. nad klavžami.

<nowiki> </nowiki>Naravne vodne kotlice ali bučke v strugi nad Lajštom.

<nowiki> </nowiki>BEZJAKOV SLAP PRI BIZJAKOVEM MLINU

<nowiki> </nowiki>Slap na Črni, levem pritoku Poljanske Sore pri Podklancu.

<nowiki> </nowiki>Težko prehodna soteska v Klamah, ki se nahaja znotraj Kanomeljskega trojnega tektonskega okna.

<nowiki> </nowiki>Ponikalnice na dolomitu, del kompleksnega geografskega naravnega območja, redek ekosistem, življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

<nowiki> </nowiki>Močan kraški izvir, ki je povezan z bližnjo jamo. 

<nowiki> </nowiki>Vodoravna jama, ki je obenem tudi bruhalnik.

<nowiki> </nowiki>NajglobljeNajglobje brezno v občini Idrija (400 m), redkost zaradi naravnega mosta na vhodu in izvirov v breznu.

<nowiki> </nowiki>Stopnjasto, poševno brezno. 

<nowiki> </nowiki>Posebno kraško polje, izoblikovano v celoti na dolomitu.

Najvišji vrh (1241 m. n. v.) v GeoparkuObčini Idrija.

Razgledišče (1148 m. n. v.) na robu Vojskarske planote, rastišče endemičnih in zavarovanih rastlinskih vrst (''Primula carniolica'').

<nowiki> </nowiki>Razgledna točka na Julijske in Kamniške Alpe ter Karavanke.

<nowiki> </nowiki>Razgledna točka na celotno dolino Zgornje Idrijce – na Bedrovo grapo, Kramaršco, Mrzlo Rupo, do Črnovrške planote, na Javornik.

Razgleda točka (908 m. n. v.) na Idrijski Log z Javornikom, na celotno severno obrobje Trnovskega gozda ter dolino Idrijce (Lajšt), Belce in Čekovnik.

<nowiki> </nowiki>Drevored hrasta na Poti ob Rakah, zasajen ob pozidavi Rak leta 1770.

<nowiki> </nowiki>Veliki jesen ''(Fraxinus excelsior)'' ob Rakah je največji tovrstni ohranjeni jesen pri nas.

<nowiki> </nowiki>Posebna genetska oblika smreke ''(Picea excelosa form. Virgata'').

<nowiki> </nowiki>Lipa ''(Tilia platyphyllos'') izjemnih dimenzij, ena najdebelejših v zahodni Sloveniji, krajevna zanimivost.

Naravno kopališče, na velikem mokrišču ob zajezenem Šebalskem potoku. rastejo redke rastline: raznovrstne zaščitene kukavice in mesojede rastline (rosike, mastnice in mešinke), perunike, mrzličnik, močvirske trave, šaši, šotni mah. 

<nowiki> </nowiki>Značilen vaški kal, ki predstavlja redek ekosistem z bogato nevretenčarsko favno.

Značilen kal v okviru domačije, redek ekosistem, življenjski prostor ogroženih in zavarovanih živalskih vrst.

Grad iz 16. stoletja, ki je skozi stoletja služil za sedež rudniške uprave ter za skladiščenje živega srebra. Danes je v njem sedež [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]].

Rudniški rov, ki sodi med najstarejše ohranjene in še vedno odprte vhode v rudnik na svetu (1500), danes urejen v [[Antonijev rov|podzemni muzej]].

<nowiki> </nowiki>Del poti, po kateri je potekal prevoz živega srebra.

Klasicistična zgradba iz leta 1903, prenovljena 2008. V njej najprej naravoslovna šola, danes idrijska srednja šola oz. gimnazija, ki se imenuje po [[Jurij Vega|Juriju Vegi, slavnemu slovenskemu matematiku]].  

Stavba, vkateri je deloval znameniti naravoslovec [[Giovanni Antonio Scopoli|Joannes Antonius Scopoli]], prvi rudniški zdravnik v Idriji (1754–1769). Na stavbi je spominska plošča v spomin na njegovo delo ter na njegovo dopisovanje z znamenitim švedskim znanstvenikom in princepsom botanicorum mundi, Carlom von Linnejem.

<nowiki> </nowiki>Cerkev iz leta 1678, postavljena na strmem pobočju nad mestom Idrija. Leta 1766 so na Kalvariji, vzpetini zahodno od cerkve, dogradili še znamenja križevega pota.

Območje topilnice rudnika živega srebra obsega končno postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z dimovodom. Žganje rude se je skozi pet stoletij razvijalo od najpreprostejših kop do tehnično dovršenih Čermak-Špirekovih peči in najsodobnejših rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995.

<nowiki> </nowiki>Peč za predelavo drobne rude (zrna do premera 30 mm). Konstrukcija peči je izvirna idrijska izpopolnitev jaškastih peči ob koncu 19. stol.

<nowiki> </nowiki>Konec 16. stoletja so pri Kobili zajezili reko Idrijco in zgradili prve Rake – vodni kanal, ki je bil sprva speljan do središča mesta. Danes poteka le še od jezu pri Kobili do kamšti. Vodni tok iz Rak je stoletja poganjal rudniške naprave "kamšti", ki so črpale jamsko vodo in dvigovale rudo. Zadnjo kamšt, ki je še ohranjena, so zgradili leta 1790 in je delovala neprekinjeno kar 160 let. Iz globine 283 m je črpala 300 litrov vode na minuto. Ogromno leseno vodno kolo ima premer 13,6 m.

<nowiki> </nowiki>Kamnita vodna pregrada z lesenim nadstreškom. Z izpustom vode iz umetnega jezera za pregrado in s tem ustvarjenim poplavnim valom je služila za plavljenje lesa do idrijskega rudnika.

<nowiki> </nowiki>Kamnita vodna pregrada, zaščitena z nadstreškom. Izvedba in princip delovanja sta izum idrijskega graditelja Jožefa MrakaMrak.

<nowiki> </nowiki>Kamnita vodna pregrada na reki Idrijci, zgrajene leta 1774. Služile so za plavljenje lesa do idrijskega rudnika.

<nowiki> </nowiki>V okolici Idrije je bilo najdenih 21 starih žgalniških mest z odvali s cinobrom prevlečenega lončenega drobirja. Najbližja žgalnica je bila najdena na Lenštatu v Idriji, najbolj oddaljene pa se nahajajo 6–7 km zračne linije od rudnika (Čekovnik, Kanomlja). Do žgalnic so tovorili lončene posode, že sortirano in na drobne koščke zdrobljeno rudo in izpirek (šlih).

<nowiki> </nowiki>Gozdna železnica, dolžine od 100 do 3000 m, namenjena tranportu lesa iz osrčja gozdov do klavž, od koder se je les nato tovoril po vodi do Idrije. Lauf  je edina tovrstna naprava v bivši Avstro-Ogrski monarhiji in je bila verjetno prva na svetu. Narejena je iz lesa, z izjemo koles vozičkov in drugih majhnih delov naprave, ki so bili narejeni iz jekla.

<nowiki> </nowiki>Kamnita vodna pregrada za plavljenje lesa do idrijskega rudnika, zgrajena v času Napoleona. Po obnovitvi leta 2005 pa je akumulacija vode za pregrado namenjena za malo hidroelektrarno. Med domačini se uporablja tudi ime Ovčjaške klavže.

Nad naseljem Spodnja Idrija in dolino Idrijce se dviga obnovljena romarska cerkev Marije Vnebovzete, Marija na Skalci, prvič omenjena leta 1156. Imenitna notranjost se ponaša s freskami Jožefa Mraka, ki krasijo oboke, cerkveno ladjo in prezbiterij.

<nowiki> </nowiki>Korenine Kendove domačije segajo v leto 1377, ko so prvi posestniki že gospodarili na kmetiji nad dolino Idrijce. Danes je to mogočno poslopje obnovljeno in oživljeno v duhu starih časov in deluje kot hotel. V območju dvorca stojita še poslikana zidana kašča (avtor F. Kobal) in kozolec toplar.

<nowiki> </nowiki>Samotno domačijo premožnega kmeta sestavlja osem objektov. Okrog velike stanovanjske hiše so gručasto razporejeni pomožni objekti: hiša za goste, hlev, vezan kozolec, pajštva, zidana kašča. Hiša z izjemno ohranjeno notranjostjo in poslikavo z letnico 1802.

<nowiki> </nowiki>Leta 2001 so v Krnicah postavili novo in sodobno oblikovano cerkvico<nowiki> </nowiki> priljubljenega patrona sv. Florjana s prekrasnimiz mozaiki p. Marka Rupnika.

<nowiki> </nowiki>Sklop lesenih barak za kuhinjo, strojnico, stavnico in knjigoveznico, ki so bile zgrajene leta 1944. Tiskarna ima svojo elektrarno. V osmih mesecih delovanja v času vojne je Tiskarna Slovenija natisnila 313 različnih tiskov v več kot 1,3 milijona izvodih. Takrat je izhajal edini tiskani dnevni časopis kakega odporniškega gibanja v Evropi – Partizanski dnevnik.

<nowiki> </nowiki>Pokopališče je obdano z nizkim zidom in ima nagrobne kamne v obliki svinčenk. Na svinčenkah so imena pokopanih. Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom.

<nowiki> </nowiki>Velika samotna domačija iz 19. stol., na kamnitih portalih letnici1859letnici 1859 in 1874. Hiša z dobro ohranjeno notranjščino je v zatrepu dvonadstropna in ima značilno strmo streho, ki je bila prvotno krita s skodlami. Ob hiši je prostoren križno obokan hlev z loki na dveh vrstah kamnitih stebrov.

<nowiki> </nowiki>Približno tri metre globoka in dva metra široka jama, grajena iz kamna in pokrita z betonsko streho. Lanena jama je en člen, v pridelavi lanu na območju Zadloga. Lan jekateri bilso včasih nujnasušili surovinalanena zastebelca. platno, poglavitno blago za izdelavo oblek.

<nowiki> </nowiki>Domačija v zaselku Zadlog, ki je še ohranila značilno podobo in dobro ohranjeno notranjščino. Gručasta domačija obsega stanovanjsko hišo, hlev, lopo, vodnjak oziroma štirno, lokev, delno pa je ohranjena tudi kovačija.

<nowiki> </nowiki>Sledi italijanske okupacije po 1. svetovni vojni, ko so italijanski vojaki utrjevali rapalsko mejo z gradnjo kavern oz. bunkerjev, ki naj bi služili za obrambo v spopadih z jugoslovansko vojsko. Nikdar niso služili svojemu namenu, saj do spopada ni prišlo. Ohranjena je trasa poljske železnice, dolge 63 km, ki je povezovala Logatec, Hotedršico, Godovič in Idrijo ter se usmerila še naprej do Spodnje Trebuše (Feldbahn).

<nowiki> </nowiki>Prazgodovinska naselbina, na severni strani gradišča raziskano grobišče iz mlajše železne dobe.

<nowiki>Gručasta </nowiki>Med najlepše vasivas na Idrijskem, ki so se v srednjem veku z načrtno kolonizacijo od 13. stol. dalje izoblikovale na planotah, nedvomno spadajo starožitne Ledine. Prva pisna omemba Ledin je bila zabeležena že davnega leta 1063. Ledine so gručasta vas, ki jo obdaja neokrnjena narava, obdelana polja in travniki s številnimi toplarji.

<nowiki> </nowiki>Nadstropna in podkletena kašča s strmo dvokapno streho, krito s slamo. Kamnit, pravokotno zaključen portal nosi letnico 1687. Obnovljena je zunanjost s freskami na fasadi in notranjost s črno kuhinjo, lončeno pečjo v izbi ter inventarjem v posameznih prostorih.

<nowiki> </nowiki>Domačija škofjeloško-cerkljanskega stavbnega tipa premožnejših kmetov iz 18. in 19. stol., ki obsega monumentalen nadstropen hlev, toplar, večjo cisterno za vodo in hišo z izjemno ohranjeno notranjščino.

<nowiki> </nowiki>Večja enonadstropna hiša pravokotnega tlorisa s strmo dvokapnico. Na južni in zahodni fasadi so sledovi poslikav. V notranjosti je ohranjena tradicionalna zasnova z obokano kletjo, vežo in črno kuhinjo. Na severni fasadi je poslikana niša z leseno plastiko.

<nowiki> </nowiki>Dragocena zbirka v Ledinah pri Jureč. Hranijoz okoli 300 drobnih in velikih starinskih predmetov velike etnološke vrednosti.

<nowiki>Ostanki </nowiki>Iz Pečnika vodi strmo navzdol steza dodeloma opuščenih mlinov, deloma že podrtih »Pečniških malnov« v Peklenski grapi, ki so bili prvič omenjeni v Loškem urbarju 1318. leta. Ohranjenih je več zgradb.