Prva babilonska dinastija: razlika med redakcijama

izvor
m (dodan Mari)
(izvor)
 
'''Prva babilonska dinastija''' ali '''Staro babilonsko cesarstvo''' je bila država v antični [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] z glavnim mestom [[Babilon]]. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva [[Seznam babilonskih kraljev|seznama babilonskih kraljev]], A<ref>BM 33332. </ref> in B.<ref>BM 38122. </ref> V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto. Vladavine v Seznamu B so na splošno daljše.
 
==Izvor==
Izvor Prve babilonske dinastije je precej težko izslediti, predvsem zaradi visoke podtalnice, ki je za seboj pustila zelo malo nedotaknjenega arheološkega gradiva. Vsi podatki o dinastiji zato izvirajo iz okoliških regij in pisnih dokumentov. O prvih petih kraljih od [[Sumu-abum|Sumu-abuma]] do [[Sin-mubalit]]a je znano samo to, da so bili [[Amoriti]] in ne domorodni [[Akadci |Akadci]]. Znano je tudi, da so imeli zelo majhno ozemlje. Ko je babilonsko prestol zasedel [[Hamurabi]], ki je bil tudi tudi Amorit, je njegovo kraljestvo posedovalo samo nekaj mest v okolici Babilona: [[Dilbat]], [[Sipar]], [[Kiš]] in [[Borsipa|Borsipo]]. Hamurabi je z vojnimi pohodi osvojil veliko ozemlja, vendar je Babilonija poleg [[Asirija|Asirije]], kjer je vladal [[Šamši-Adad I.]], in [[Larsa|Larse]], kjer je vladal [[Rim-Sin I.]], ostala samo ena od pomembnejših regij Mezopotamije.
 
Hamurabi je v trinajstem letu svoje vladavine začel ustvarjati Babilon kot središče, iz katerega bi se v prihodnosti lahko razvilo veliko cesarstvo. V tem letu je podjarmil Larso in preko nje dobil oblast nad donosnimi mestnimi središči [[Nipur]], [Ur], [[Uruk]] in [[Isin]]. Z njimi je v bistvu dobil oblast nad celo južno Mezopotamijo. Drugo mogočno središče politične moči v regiji je bila [[Ešnuna]], katero je Hamurabiju uspelo podjarmiti okoli leta 1761 pr. n. št.. Babilon je z njeno osvojitvijo pridobil dobro utečene trgovske poti in gospodarsko stabilnost. Babilonska vojska je kmalu zatem osvojila še Asirijo in del gorovja [[Zagros]] v sedanjen [[Iran]]u. Leta 1760 je končno osvojil še [[Mari]] in dobil oblast nad skoraj celim ozemljem, ki ga je v 3. tisočletju pr. n. št. posedovala [[Tretja urska dinastija]].
 
Hamurabijevo drugo ime je bilo Hamurapi-ilu, kar pomeni »Hamurapi bog« ali morda »Hamurapi je bog«. Lahko bi bil tudi [[Amrafel]], kralj Šinarja (Sumerije) iz judovskega Svetega pisma in [[Abraham]]ov sodobnik. Abraham je po sodobnih razlagah Svetega pisma živel od leta 1871 do 1784 pr. n. št..
 
Nedavni prevod tablic z najdišča Chogha Gavaneh v osrednjem Zagrosu, Iran, ki datirajo približno v leto 1800 pr. n. št., je pokazal, da je imelo mesto tesne stike z pokrajino Djala v Mezopotamiji.
 
Pomemben vir podatkov za datiranje so [[Amisadukove Venerine tablice]] iz 7. stoletje pr. n. št., ki so prepis starejšega babilonskega besedila. O njih je bilo napisanih več knjig. Več datumov v starih izdajah je zastarelih in netočnih. Druga težava je, da 21 letno podrobno opazovanje planeta [[Venera|Venere]] morda ne sovpada z [[Amusaduk]]ovo vladavino (1582—1562 pr. n. št.), saj njegovo ime ni omenjeno. Omenjeno je samo Leto zlatega prestola. Nekateri stari tiskani viri trdijo, da izvirnik opisuje Venerin mrk, ki ga je povzročila Luna. Razlaga bi lahko bila napačna.<ref>E. Reiner, D. Pingree. ''Babylonian Planetary Omens The Venus, the Tablet of Ammisaduqa''.</ref> Statistična verjetnosti datiranja, ki temelji na opazovanju gibanja planetov, potrjuje leto leto 1659 pr. n. št. kot padec Babilona. Trenutno veljavna [[srednja kronologija]] je z astronomskega stališča prenizka.<ref>D.H. Kelley, E.F. Milone, A.F. Aveni (2004). ''Exploring Ancient Skies: An Encyclopedic Survey of Archaeoastronomy''. New York: Springer. ISBN 0-387-95310-8. </ref>
 
Za pravilno kronologijo Babilona je ključno besedilo, ki je nastalo v času padca Babilona po napadu [[Hetiti|Hetitov]] [[Mursilis I.|Mursilisa I.]] proti koncu vladavine [[Samsuditana|Samsuditane]], in govori o dveh mrkih. Lunin in sončev mrk sta se zgodila v mesecu šimanu (sivanu). Lunin mrk je bil 9. februarja 1659 pr. n. št.. Začel se je ob 4:43 in končal ob 6:47. Sončev mrk je bil 23. februarja 1659. Začel se je ob 10:26, dosegel višek ob 11:45 in se končal ob 13:04. <ref>P. Huber (1982). Astronomical dating of Babylon I and Ur III. Monographic Journals of the Near East: 41. </ref>
 
==Sklici==
36.138

urejanj