Senj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Mich973 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 15:
[[Slika:Senj.jpg|right|thumb|220px|Senj]]
[[Slika:SenjNehajgrad0.jpg|right|thumb|220px|Utrdba Nehaj]]
[[File:Senjska vrata.JPG|thumb|220px|Senjska vrata med [[Prvić (Krk)|Prvić]]em in [[Krk]]om]]
 
'''Senj''' je [[mesto]] in [[pristanišče]] v [[Ličko-senjska županija|Ličko-senjski županiji]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leži ob [[Velebitski kanal|Velebitskem kanalu]] [[amfiteater|amfiteatralne]] [[lega|lege]] v vznožju [[Vratnik|Vratniškega]] [[prelaz]]a, ki se z višino 698 [[mnm]] pne nad Senjem, ob [[glavna cesta|glavni cesti]] [[Reka, Hrvaška|Reka]] - [[Split]]. Mesto je zelo izpostavljeno [[burja|burji]], tako da je pozimi eno najhladnejših mest na hrvaški [[obala|obali]] [[Jadran]]a.
Vrstica 21:
Najstarejše mesto severnega Jadrana ima polkrožno obliko. S treh strani ga obkrožajo visoki [[gora|gorski grebeni]], na četrti strani pa je morje. V polkrožnem [[zaliv]]u sta dva valobrana in trije pomoli. Na obeh valobranih in enem pomolu stojijo [[svetilnik]]i. Luka ni varna ob [[sever]]ozahodnem in zahodnem [[veter|vetru]], ne priporočajo pa jo tudi ob burji. Pristajati je možno na vseh treh pomolih in obeh valobranih.
 
Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu severnega valobra dolgega 50 m oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Na tem valobranu stoji tudi 10 [[t]] dvigalo. Svetilnik, ki stoji na koncu drugega 40 m dolgega valobrana, oddaja svetlobni signal B Bl(3) 10s. Nazivni domet svetilnika je 6 [[morska milja|milj]]. Svetilnik na pomolu pa oddaja svetlobni sigbal: Z Bl 2s.
 
== Zgodovina ==
Senj je slovito zatočišče [[uskok]]ov, vztrajnih borcev proti [[Otomansko cesarstvo|Turkom]] in [[Benetke|Benečanom]], v 16. in 17. stoletju, zelo spretnih v bojih na kopnem in izkušenih na vodi. Senj je bil naseljen že [[Rimljani|predrimskih]] časih, rimska '''''Senia''''' pa je bilo važno trgovsko središče in pristanišče. To zgodovinsko mesto ima zelo bogato preteklost. V 10.stol. stoletju je bilo pomembno središče [[glagolica|glagoljaštva]]. Od leta [[1493]] naprej so tukaj tiskali tekste v glagolici. Senj je postal sedež [[škofija|škofije]] [[1154]]. V 13. stol. je mesto pripadalo [[Frankopani|Frankopanom]], nato pa si ga je [[1469]] prisvojil [[Ogrska|ogrsko]]-[[Hrvaška|hrvaški]] [[kralj]] [[Matija Korvin]], leta [[1526]] pa [[Habsburška monarhija|Avstrija]]. Od začetka 16. stol. je bil Senj zatočišče in svojstvena država ''senjskih uskokov'', doseljencev iz Bosne, ter iz delov Dalmacije, ki so bežali pred turško oblastjo. Leta [[1617]] so Avstrijci uskoke razselili, njihove [[ladja|ladje]] pa potopili.
 
Med številnimi spomeniki te burne preteklosti, ki so se v večji ali manjši meri ohranili do danes, je najznamenitejša [[utrdba]] '''''Nehaj''''', ki jo je senjski kapitan ''[[Ivan Lenković]]'' leta [[1558]] zgradil na hribu nad mestom. V samem naselju, ki je v dodršni meri ohranilo nekdanjo strukturo in podobo, so največje znamenitosti ''Velika placa'', eden lajlepšihnajlepših [[barok|baročnih]] [[trg]]ov severnega dela Jadranskejadranske obale, in frančiškanski [[samostan]] ter [[Romanika|romanska]] [[katedrala]] ''sv. Marije'', ki je bila zgrajena ob koncu 11. stol. in znatno preurejena v 18. in 20.stol., ter mestni muzej v gotsko-renesančni palači ''Vukasović'' zgrajen v 15. stoletju.
 
== Demografija ==