Grščina: Razlika med redakcijama

Zgodovinska enotnost in neprekinjena istovetnost različnih faz grškega jezika se pogosto poudarjata. Čeprav je grščina doživela morfološke in fonološke spremembe, ki jih lahko primerjamo s spremembami v drugih jezikih, nikoli, od klasične antike dalje, kulturna, literarna in pravopisna tradicija jezika ni bila prekinjena do take mere, da bi lahko govorili o nastanku novega jezika. Grški govorniki danes še vedno pogosto jemljejo literarna dela antične grščine kot del lastnega, ne pa tujega jezika. <Ref> Browning, Robert. '' Medieval and Modern Greek''. [[Cambridge University Press]], 1983. ISBN 0-521-29978-0 </ ref> Pogosto je slišati mnenje, da so zgodovinske spremembe bile relativno majhne v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki, kot na primer: "Homerjeva grščina je verjetno bliže demotski grščini, kot pa je angleščina dvanajstega stoletja blizu angleščini, ki se govori danes." <Ref> Margaret Alexiou (1982): Diglossia v Grčiji. V: William Haas (1982): '' Standardni jeziki: pisano in govorjeno ''. Manchester University Press ND. ISBN 0-389-20291-6, ISBN 978-0-389-20291-2 </ ref>

}}</ref>) temeljijo na približevanju k izvorni obliki.