Grščina: Razlika med redakcijama

==ZGodovinaZgodovina==

{{Main|ZgodovbinaZgodovina grščine}}

Grščina se je na [[Balkan]]u govorila od konca tretjega tisočletja p.n.št. Najstarejši dokaz za to je v [[Messenia|Messenii]] najdena [[glinasta tablica]] ([[Linearna B]] pisava), ki so jo našli v [[Messenia|messenii]] iz let med 1450 in 1350 p.n.št,<ref>{{cite web|title=Ancient Tablet Found: Oldest Readable Writing in Europe|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110330-oldest-writing-europe-tablet-greece-science-mycenae-greek|publisher=[[National Geographic Society]]|accessdate=22 November 2013|date=30 March 2011}}</ref>, tako da je grščina najstarejši še živeči jezik. MeedMed indoevropskimi jeziki, katerih starost potrjujejo pisani viri, se lahko z njo meri samo izumrla [[Anatolščina]].

[[File:Proto Greek Area reconstruction.png|thumb|left|220px|PodropčjePodročje, na katerem naj bi se govorila proto-grščina - [[Vladimir I. Georgiev]]]]

* '''[[Proto-grški jezik|Proto-grščina]]''': nezapisanjezik brez prič v pisni obliki, verjetno zadnji skupni prednik vse znanih zvrsti grščine.Indoevropejski Indoevropski govorci so verjetno prišli na [[Grčija|grški polotok]] konec 3. tisočletja p.n.št. Odtlej se v Grčiji brez prekinitev govori grško.

* '''[[Mikenska grščina]]''': jezik [[Mikenska grščina|mikenske civilizacije]]. Zapisan je v [[Linearna B|linearni B]] pisavi na tablicah od 15. stoletja pnp.n.št. dalje.

* '''[[Stara grščina]]''': s svojimi raznimi [[starogrška narečja | narečji]] predstavlja jezik [[arhaična Grčija | arhaičnega]] in [[Klasična Grčija | klasičnega]] obdobja [[antična Grčija | antične grške civilizacije]]. Jezik je bil na splošno znan po vsem [[rimski imperij|rimskem imperiju]]. Stara grščina je v zahodni Evropi v [[srednji vek|srednjem veku]] padla v pozabo, ostala pavendar je uradnikostala uradni jezik [[Bizantinsko cesarstvo| bizantinskega]] sveta in; ostala Evropa se je z njo spoznala ob [[Padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] in selitvi[[Grki | Grkov]] na zahod.

* '' ''[[Koiné grščina|'''Koiné grščina''']]'' '': zlitje [[Jonska grščina | Jonske]] grščine z [[atiška grščina | atiško]], to je z narečjem [[klasišne atene|Aten]] je bilo začetke nastajanja prvega skupnega grškega narečja, ki je postala [[lingua franca]] v [[vzhodno Sredozemlje|vzhodnem Sredozemlju]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Koiné gršščinogrščino lahko najprej zasledimo v vojskah in na osvojenjih ozemljih [[Aleksander Veliki]]; po helenistični kolonizaciji znanega sveta in po [[rimska republika | rimljanski]] osvojitvi Grčije, je [[Rim]] postal dejansko dvojezičen in koiné grščina postala latinščini enakovreden jezik [[rimski imperij|rimskega imperija]]. Poreklo [[krščanstvo|krščanstva]] lahko zasledimo tudi preko koiné grščine, saj so [[Dvanajst apostolov | apostoli]] uporabljali ta jezik tako v Grčiji kot tudi drugod po grško govorečem svetu (''oikumene''). Koine grščina je znanatudiznana tudi kot '''helenistična grščini'''grščina, '''grščina Nove zaveze''', in včasih '''biblična grščina,''', saj predstavlja jezik [[Septuaginta|Septuaginte]], to je skupnega prevoda [[Nova zaveza|nove]] in [[Stara zaveza|stare zaveze]].

* '''[[Srednjeveška grščina]]''', znana tudi kot '''bizantinska grščina:''': nadaljevanje KoineKoiné grščine med bizantinskim imperijem do njegovega propada v 15. stoletju.''Srednjeveška grščina'' je kroven naziv za številne govorne in pisne stile, vse od potomcev govorjene KoineKoiné (ki so se v marsikaterem ozirupogledu že blizu moderni grščini) do akademsko dvignjenih oblik, ki oponašajo atiško grščino. Večina pisane grščine, ki je predstzavljalapredstavljala uradni jezik Bizantin skegaBizantinskega imperija je ektično stičišče, ki temelji na tradiciji pisane KoineKoiné.