Štajerska (vojvodina): Razlika med redakcijama

Potem, ko se je Gradec na tak način opredelil za nemštvo, se je slovensko politično življenje na Štajerskem osredotočilo predvsem na Maribor in Celje. Za časa 1. svetovne vojne so se nacionalistične strasti na Štajerskem umirile, saj so Slovenci v skupnem boju z nemško govorečimi Avstrijci videli odgovor na vedno glasnejše težnje Italije po slovenskem narodnostnem ozemlju na zahodu (Goriška, Trst, Istra). Takoj ob koncu 1. svetovne vojne, ko je postalo jasno, da bodo Slovenci izkoristili zgodovinsko priložnost in se ločili od Habsburške monarhije, pa je na Štajerskem ponovno prišlo do nacionalnih trenj. Nemško govoreči Štajerci so poleg Zgornje in Srednje Štajerske, ki sta bili do takrat že popolnoma ponemčeni, za svojo novo državo [[Nemška Avstrija|Nemško Avstrijo]] (Deutsch Oesterreich) zahtevali tudi Maribor in celotno Dravsko dolino. Z vojaškim posredovanjem slovenskih čet pod poveljevanjem generala Maistra je slovenski strani uspelo obdržati nadzor v Mariboru in severnem delu Spodnje Štajerske, kar je ključno prispevalo k odločitvi mednarodnih sil, da se v okviru mirovne pogodbe ta ozemlja priključijo k novoustanovljeni Kraljevini SHS. Kljub uspešnemu boju za severno mejo pa je precejšnje število Slovencev ostalo na avstrijski strani Štajerske, kjer še danes živijo v obmejnih krajih [[Lučane, Avstrija|Lučane]], [[Ivnik]], [[Ernovž]] in drugih.