Desetiški ulomek: razlika med redakcijama

dodanih 68 zlogov ,  pred 5 leti
m
m/dp/slog
m (Bot: Migracija 23 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q389208)
m (m/dp/slog)
'''Desetíški ulómek''' je [[ulomek]], katerega [[imenovalec]] je [[potenciranje|potenca]] [[število|števila]] [[10 (število)|10]]. Decimalne ulomke se po navadi izražamoizraža brez imenovalcev, kjer se [[decimalno ločilo]] vnesemovnese v [[števec]] (in se pri tem, če je potrebno, dodanododa vodeče ničle) na mesto od desne, kar odgovarja potenci 10 imenovalca. Na primer desetiške ulomke 8/10, 8/10, 83/100, 83/1000, 8/10000 in 2364/100000 zapišemose zapiše kot 0,8, 0,83, 0,083, 0,0008 in 0,02364. Tako npr. velja:
 
: <math> \frac{2364}{100000} = 0,02364 = \frac{0}{10} + \frac{2}{10^{2}} + \frac{3}{10^{3}} + \frac{6}{10^{4}} + \frac{4}{10^{5}} \!\, . </math>
Decimalno ločilo je v slovenščini [[decimalna vejica]], v angleško govorečih in mnogij azijskih državah pa se rabita [[pika]] (.) ali dvignjena pika (·).
 
Ulomek z imenovalcem, katerega [[delitelj]]a sta le 2 in 5, se lahko z razširjanjem spremenimospremeni v desetiški ulomek in se nato zapišemozapiše v decimalnem zapisu. Na primer:
 
: <math> \frac{7}{20} = \frac{7 \cdot 5}{20 \cdot 5} = \frac{35}{10^{2}} = 0,35 \!\, . </math>
 
Celi del desetiškega števila je del levo od decimalne vejice (glej tudi funkcijo [[celi del|celega dela]]). Del desno od decimalne vejice pa je decimalni del, kjer se [[števka|števke]] imenujemoimenujejo [[decimalka|decimalke]]. Takšna števila imenujemose imenujejo '''desetiška''' ali '''decimalna števila'''. Če se decimalni del obravnavamoobravnava kot samostojno število, se spredaj običajno napišemonapiše 0. Še posebej je treba pri [[negativno število|negativnih številih]] moramo razlikovati med decimalnim delom zapisa in decimalnim delom števila samega, saj ima drugi lastni decimalni znak. Po navadi ima desetiško število, katerega [[absolutna vrednost]] je manjša od [[1 (število)|1]] [[vodilna ničla|vodilno ničlo]] - npr. 0,12345.
 
[[sledilna ničla|Sledilne ničle]] za decimalno vejico niso nujno potrebne, čeprav se jih v znanosti, tehniki in statistiki lahko obdrži, da se prikaže zahtevana natančnost[[točnost]] ali stopnja zaupanja pri točnosti števila. Čeprav sta števili 0,080 in 0,08 številsko enaki, v tehniki pomeni 0,080 [[meritev]] z [[napaka|napako]] do enega dela na dve tisočici (±0,0005), 0,08 pa meritev z napako do enega dela v dveh stoticah.
 
Če je ''m''/''n'' ulomek ([[racionalno število]], [[algebrsko število]] stopnje 1) v okrajšani obliki ([[največji skupni delitelj|D]](''m'', ''n'')&nbsp;=&nbsp;1), je njegova perioda:
:*(c2) delitelj <math>n-1</math>.
 
Desetiški ulomki s periodičnimi decimalkami so '''neskončni desetiški ulomki'''. Periode se po navadi označimooznači s črto nad decimalkami.
 
: <math> 1/2 = 0,5 \!\, </math>
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo|title= Matematika|edition= / [prevod Gorazd Lešnjak]|year= 2002|publisher= Učila International|location= Tržič|isbn= 961-233-417-X|cobiss= 115125248|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|lastlast1= Grasselli|firstfirst1= Jože|authorlinkauthorlink1= Jože Grasselli|title= Enciklopedija števil|year= 2008|publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]] - založništvo|location= Ljubljana|isbn= 978-961-212-209-6|cobiss= 243138304|ref= harv}}
 
* {{navedi knjigo|last=Grasselli|first=Jože|authorlink=Jože Grasselli|title=Enciklopedija števil|year=2008|publisher=[[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]] - založništvo|location=Ljubljana|isbn=978-961-212-209-6|cobiss=243138304}}
 
{{math-stub}}