Redakcija: 10:05, 19. julij 2015 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m+/dp/+predloga/-p:l ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:22, 19. julij 2015 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m+/dp Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Infopolje Znanstvenik\|image= \|caption=Aleksander Jakovljevič Hinčin}} '''Aleksander Jakovljevič Hinčin''' ({{jezik-ru\|Алекса́ндр Я́ковлевич Хи́нчин}}), [[Rusi\|ruski]] [[matematik]], * [[19. julij]] [[1894]], [[vas]] [[Kondrovo]], [[Kaluška gubernija]] (sedaj [[Kaluška oblast]]), [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[18. november]] [[1959]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj Rusija). == Življenje in delo == Hinčin je ~~hodil~~bil sin inženirja-tehnologa [[Jakov Grigorjevič Hinčin\|Jakova (Geršenoviča) Grigorjeviča Hinčina]] (1858–1941). Hodil je na tehniško gimnazijo v Moskvi, kjer ga je začela zanimati [[matematika]]. Leta 1911 je začel študirati fiziko in matematiko na [[Državna univerza v Moskvi\|Državni univerzi v Moskvi]] (MGU), kjer je leta 1916 diplomiral. Na univerzi je sodeloval z [[Nikolaj Nikolajevič Luzin\|Luzinom]]. Šest let kasneje je postal redni profesor na moskovski univerzi in na tem mestu služboval vse do svoje smrti. Najprej se je ukvarjal z [[realna analiza\|realno analizo]]. Kasneje je raziskoval metode metrične teorije funkcij v [[teorija verjetnosti\|teoriji verjetnosti]] in [[teorija števil\|teoriji števil]]. Postal je eden od utemeljiteljev sodobnega verjetnostnega računa. Leta 1924 je odkril zakon o iteriranem logaritmu. Dosegel je pomembne rezultate na področju [[limitni izrek\|limitnih izrekov]]. Podal je definicijo stacionarnega procesa in raziskal temelje teorije takšnih procesov. Vrstica 14: Hinčina so leta 1939 izbrali za dopisnega člana [[Sovjetska akademija znanosti\|Sovjetske akademije znanosti]]. Leta 1941 je prejel državno nagrado SZ. Prejel je [[red Lenina]] ter tri druge redove in medalje. == Izbrana dela == * {{citat\|last1= Hinčin\|first1= A. Ja.\|title= Работы по математической теории массового обслуживания / Под редакцией Б. В. Гнеденко\|date= 1963\|location= Moskva\|publisher= Fizmatgiz\|pages= 236}} * {{citat\|last1= Hinčin\|first1= A. Ja.\|title= Краткий курс математического анализа\|date= 1953\|location= Moskva\|publisher= GITTL\|pages= 624}} * {{citat\|last1= Hinčin\|first1= A. Ja.\|title= Педагогические статьи: Вопросы преподавания математики. Борьба с методическими штампами. Серия «Психология, педагогика, технология обучения»\|edition= 2.\|location= Moskva\|publisher= KomKniga\|date= 2006\|pages= 208\|isbn= 5-484-00531-0}} == Glej tudi == Vrstica 21 ⟶ 27: * [[Lévyjeva konstanta]] (Hinčin-Lévyjeva konstanta) * [[izrek o enaki porazdelitvi]] == Viri == * {{citat\|last1= Gnedenko\|first1= B. V.\|title= Александр Яковлевич Хинчин\|journal= [[Kvant (revija)\|Kvant]]\|date= 1994\|volume= \|issue= 6\|pages= 2–6\|ref= harv}} == Zunanje povezave ==

Aleksander Jakovljevič Hinčin: Razlika med redakcijama