Medonosna čebela: Razlika med redakcijama

Prvi zapisi o udomačevanju in dejavnosti vzreje čebel v umetnih [[panj]]ih – čebelarstvu – segajo v čas [[Stari Egipt|Starega Egipta]] pred skoraj 4500 leti.<ref>{{navedi knjigo |last=Crane |first=Ethel Eva |year=2013 |chapter=Originations of hive beekeeping, and its early development in Egypt |title=The World History of Beekeeping and Honey Hunting |publisher=Routledge |isbn=9781136746697 |pages=161–171}}</ref> Od takrat na lastnosti čebel vpliva tudi človek z odbiranjem želenih lastnosti in razširjanjem najkoristnejših ras. Zadnjih 130 let pri tem izstopa prav kranjska čebela s svojo izrazito medonosnostjo, neagresivnostjo in drugimi lastnostmi, zato se njena uporaba širi po Evropi in drugod po svetu (predvsem [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]).<ref>{{navedi revijo |last=Pogačnik |first=Tone |year=2008 |title=Kranjska sivka – najbolj medonosna čebela na svetu |journal=Slovenski čebelar |volume=110 |issue=11 |pages=307–308}} {{Dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:DOC-BJFQTJOD}}</ref> Kljub temu za razlikovanje »tipov« uporabljamo besedo rasa in ne [[pasma]], saj so za razliko od drugih udomačenih živali imeli pri njihovem nastanku največjo vlogo naravni pogojidejavniki.<ref>{{navedi revijo |last=Božič |first=Janko |year=2005 |title=Varovanje kranjske čebele – ohraniti pasmo ali raso medonosne čebele? |url=http://aas.bf.uni-lj.si/zootehnika/86-2005/PDF/86-2005-2-93-97.pdf |journal=Acta agriculturae Slovenica |volume=86 |issue=2 |pages=93–97}}</ref> Gojenje medonosnih čebel se je zaradi velike produktivnosti pri nabiranju medu razširilo tudi v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]], kjer v čebelarstvu tradicionalno uporabljajo avtohtono vrsto ''[[Apis cerana]]''. To je prineslo nekatere probleme zaradi medvrstnega razširjanja tamkajšnjih čebeljih zajedavcev in bolezni, kot je [[pršice|pršica]] ''[[Varroa destructor]]'' (varoja).<ref>{{navedi knjigo| chapterurl=http://www.fao.org/docrep/x0083e/X0083E02.htm |title=Beekeeping in Asia |chapter=Honeybees of the Genus apis |first=Pongthep |last=Akratanakul |year=1987 |isbn=92-5-102518-5 |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]}}</ref>