Geopark Idrija: Razlika med redakcijama

<nowiki> </nowiki>Nad starim mestnim jedrom dominira grad GewerkeneggGrad iz 16. stoletja, ki je skozi stoletja služil za sedež rudniške uprave ter za skladiščenje živega srebra. Bil je center trgovanja z živim srebrom v Idriji, od tu je živo srebro pričenjalo svojo pot v svet. Danes je v njem sedež Mestnega muzeja Idrija.

<nowiki>Rudniški rov, ki </nowiki>Sodisodi med najstarejše ohranjene in še vedno odprte vhode v rudnik na svetu. Izkopali so ga leta (1500), prvotnodanes je bil podprt z lesom, leta 1766 pa obzidanurejen v rov ovalne oblike. V vhodnem delu je kapela sv. Trojice iz 18. stol. Antonijev rov je urejen kot podzemni muzej.

<nowiki> </nowiki>STARO MESTNO JEDRO

<nowiki> </nowiki>Rudarsko naselje z začetki v 15. stol. se je razvilo v mesto v 17. in 18. stol. V ožjem mestnem središču je značilna meščanska trška arhitektura (upravna poslopja in stanovanjske stavbe). Značilne so rudarske hiše ter rudarski bloki – prhauzi.

<nowiki> </nowiki>POT ŽIVEGA SREBRA

<nowiki> </nowiki>Del poti, po kateri je potekal prevoz živega srebra. Pot je neločljivo povezana z rudarjenjem in trgovanjem s tekočo kovino.

<nowiki> </nowiki>RUDNIŠKO ŽITNO SKLADIŠČE - MAGAZIN

<nowiki> </nowiki>Velika enonadstropna  zgradba, ki so jo kasneje uporabljali za skladišče, je bila zgrajena v baročnem stilu v starem mestnem jedru leta (1764.), Zgradbauporabljala se je uporabljala za shranjevanje žita in ostalih živil, ki so jih uporabljali kot plačilo za rudarje. Na fasadi magazina so nameščene spominske plošče zaslužnim osebnostim idrijske zgodovine.

<nowiki> </nowiki>Najstarejše kamnito gledališče iz leta 1769 v Sloveniji. Zgradba priča o bogastvu in raznolikosti kulturne dediščine v Idriji, ki vključuje tudi gledališko

<nowiki>Klasicistična zgradba </nowiki>Zgradba,iz kileta je gostila naravoslovno šolo v Idriji1903, jeprenovljena bila2008. zgrajenaV iznjej občinskeganajprej fondanaravoslovna letašola, 1903 v klasicističnem stilu. Danes je tamdanes idrijska srednja šola oz. gimnazija, ki se imenuje po Juriju Vegi, slavnemu slovenskemu matematiku. Leta 2008 je bila v celoti prenovljena. 

<nowiki> </nowiki>Monumentalno poslopje ljudske šole je bilo dograjenoiz leta 1876. Stavba je še, danes ponosv mesta in nudi zavetje različnim kulturnim institucijam,njej uveljavljenidomujeta ČipkarskiČipkarska šolišola Idrija in MednarodnemuMednarodni centrucenter idrijske čipke.

<nowiki>Stavba, </nowiki>V tej stavbivkateri je deloval znameniti naravoslovec Joannes Antonius Scopoli, prvi rudniški zdravnik v Idriji (1754–1769). Na stavbi je spominska plošča v spomin na njegovo delo ter na njegovo dopisovanje z znamenitim švedskim znanstvenikom in princepsom botanicorum mundi, Carlom von Linnejem.

<nowiki>Tipična idrijska </nowiki>Hišatrinadstropna jehiša bilaz zgrajenavisokim koneczatrepom, 18. stoletjakletjo in bilamansardo naknadnoiz predelanakonca v 1918. stoletju. Trinadstropna hiša z visokim zatrepom ima še klet in mansardostoletja. Rudarske hiše so bile skoraj v celoti lesene, z izjemo kamnitih temeljev, zidane kleti, notranjih kuhinj in vež. Hiša stoji med vrtovi in nam pripoveduje zgodbe iz življenja idrijskih rudarjev.

<nowiki>Prvotno lesena </nowiki>Zgrajenacerkev je(1500) zgrajena na mestu, kjer je po znani legendi leta 1490 škafar odkril živo srebro. Prvotno leseno cerkvico, postavljeno leta 1500, so kasneje pozidali. Prezbiterij krasijo živobarvne vitraže, kot zgovorni simboli se pojavljajo ruda, rudarska špica in karbidovka.

<nowiki> </nowiki>NaCerkev strmemiz pobočjuleta nad1678, mestompostavljena sena dvigastrmem cerkevpobočju sv.nad Antonamestom iz leta 1678Idrija. Leta 1766 so na Kalvariji, vzpetini zahodno od cerkve, dogradili še znamenja križevega pota.

<nowiki>Župnijska cerkev </nowiki>Današnjaiz župnijskaleta cerkev1969, jezgrajena po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, zrasla na mestu nekdanje pokopališke cerkve sv. Križa. LetaOhranjen 1969 so jo zgradili po načrtih arhitekta Toneta Bitenca. Ohranili soje zvonik prejšnje cerkve in, v njem zvonoveso zvonovi iz po 2. sv. vojni porušene župnijske cerkve sv. Barbare.

<nowiki> </nowiki>Grobnica je ediniEdini ohranjeni del baročne cerkve sv. Barbare, ki je bila poškodovana v 2. svetovni vojni in po njej porušena. V obnovljeni kripti je urejena galerija in spominska kapela.

<nowiki> </nowiki>Večja etažna stavba s portalom z letnico 1856. Je ena izmed štirih gozdarskih šol, ustanovljenih za časa Avstro-Ogrske monarhije. Šola je delovala med 1892–1909.

<nowiki> </nowiki>Območje topilnice rudnika živega srebra obsega končno postajo žičnice, separacijo, transportni trak, zbirni bunker s podajalnikom, rotacijsko peč in dimno komoro z dimovodom. Žganje rude se je skozi pet stoletij razvijalo od najpreprostejših kop do tehnično dovršenih Čermak-Špirekovih peči in najsodobnejših rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995.

<nowiki> </nowiki>Peč za predelavo drobne rude (zrna do premera 30 mm). Konstrukcija peči je izvirna idrijska izpopolnitev jaškastih peči ob koncu 19. stol. Je del kompleksa topilnice.

<nowiki>Rudniški jašek </nowiki>JašekRudnika živega srebra Idrija iz leta 1792, ki je služil za transport rudarjev in materiala do globine 272 metrov. V vhodni stavbi jaška Frančiške so razstavljeni rudniški stroji in naprave, ki deloma še vedno delujejo. Med drugimi je tudi Kleyeva črpalka iz leta 1893, ki je petdeset let služila za črpanje jamske vode in je po znanih podatkih edina tovrstna ohranjena v svetu.

<nowiki> </nowiki>Najpomembnejši jašek Rudnika živega srebra Idrija za tovorjenje materiala in rudarjev. Povezoval je vseh 15 obzorij. Zgrajen je bil leta 1786, danes pa je zasut. V bližini Jožefovega jaška so razstavljene obnovljene rudniške lokomotive za transport rude skozi mesto. Tik ob jašku je urejen Scopolijev spominski vrt, kjer cvetijo redke rastline iz okolice, ki so jih opisovali prvi botaniki, ki so prišli raziskovat v Idrijo.

<nowiki> </nowiki>KAMŠT WATERZ PUMPVODNIM WITHKANALOM RAKE WATER CHANNELIN ANDJEZOM KOBILAPRI DAMKOBILI

<nowiki> </nowiki>Konec 16. stoletja so pri Kobili zajezili reko Idrijco in zgradili prve Rake – vodni kanal, ki je bil sprva speljan do središča mesta. Danes poteka le še od jezu pri Kobili do kamšti. Vodni tok iz Rak je stoletja poganjal rudniške naprave "kamšti", ki so črpale jamsko vodo in dvigovale rudo. Zadnjo kamšt, ki je še ohranjena, so zgradili leta 1790 in je delovala neprekinjeno kar 160 let. Iz globine 283 m je črpala 300 litrov vode na minuto. Ogromno leseno vodno kolo ima premer 13,6 m.

<nowiki> </nowiki>NajvečjeKamnita odvodna vseh ohranjenih klavžpregrada na reki Idrijci, imenovane tudi Idrijske klavže. Zgrajene so bilezgrajene leta 1774. Kamnita vodna pregrada je dolga 41 m. Služile so za plavljenje lesa do idrijskega rudnika.

<nowiki> </nowiki>Gozdna železnica, dolžine od 100 do 3000 m, se je včasih uporabljala zanamenjena tranposrttranportu lesa iz osrčja gozdov do klavž, od koder se je les nato tovoril po vodi do Idrije. Lauf  je edina tovrstna naprava v bivši Avstro-Ogrski monarhiji in je bila verjetno prva na svetu. Narejena je iz lesa, z izjemo koles vozičkov in drugih majhnih delov naprave, ki so bili narejeni iz jekla.

<nowiki> </nowiki>CERKEV MARIJE NA SKALCI, Spodnja Idrija

<nowiki> </nowiki>Samotno domačijo premožnega kmeta sestavlja osem objektov. Okrog velike stanovanjske hiše so gručasto razporejeni pomožni objekti: hiša za goste, hlev, vezan kozolec, pajštva, zidana kašča. Hiša z izjemno ohranjeno notranjostjo in poslikavo z letnico 1802.

<nowiki> </nowiki>CERKEV SV. ANE IN JOAHIMA V Krnicah

<nowiki> </nowiki>Leta 2001 so v Krnicah postavili novo in sodobno oblikovano cerkvico<nowiki> </nowiki> priljubljenega patrona sv. Florjana s prekrasnimi mozaiki Marka Rupnika.

<nowiki> </nowiki>PARTIZANSKA TISKARNA SLOVENIJA, Vojsko