Auguste Marie Francois Beernaert: Razlika med redakcijama

Sopodeljena mu je bila tudi [[Nobelova nagrada za mir]] v letu 19111909 skupaj s Paulom d'Estournelles de Constant.

Bil je izvoljen v odvetniškodržavni zbornicozbor leta 1873 in kmalu postal vladni minister Julesa Maloua in tako se proslavil kot prenovitelja železnice, cest in rečne infrastrukture. Bil je štirinajsti predsednik belgijske vlade od oktobra 1884 do marca 1894, kasneje pa je predstavljal Belgijo kot delegat na Haških konvencijah leta 1899 in 1907. [[Paul d'Estournelles de Constant]] in Auguste Beernaert sta bila nagrajena z [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za leto 1909, ker sta pomembno prispevala pri Trajnem arbitražnem sodišču. Bil je predsednik senata razsodišča, ki je odločalo usodi Sarvarkarja (kasnejšega organizatorja atentata na Ghandija in znanega terorista) v letu 1911. Leto kasneje je umrl v [[Luzern|Luzernu]] v [[Švica|Švici]].