Vrtnarstvo: Razlika med redakcijama

dodanih 5.043 zlogov ,  pred 4 leti
v delu
(ods. Link FA/GA)
(v delu)
[[slika:Greenhouse-garden.JPG|thumb|220px|Vrtnar s pridelki izpod tople grede]]
'''Vrtnarstvo''' je dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo okrasnih [[rastline|rastlin]], [[zelenjava|zelenjave]] in [[sadje|sadja]] na [[vrt]]u doma ali v bližini doma. Obsega:Različne rastline so tudi koristne rastline, kot je [[Seznam korenin zelenjave | korenovke]], [[listna zelenjave]] s, [[sadni]] i, in [[zeliščni]] saj se gojijo in vzgajajo za ljudi. Uporabljamo jih za [[ barvanje]] ali v [[medicinske namene | zdravila]] ali za [[Kozmetiko | kozmetično uporabo]]. Vrtnarstvo se šteje za sproščujočo aktivnost za mnogo ljudi.
 
Vrtnarjenje se giblje v obsegu od [[intenzivne zasaditve | sadovnjaki]], za dolgo [[promenadno]] zasaditev z enim ali več različnih vrst [[grmov]] in z [[drevesi]] ter [[različnih rastlin]] za stanovanjske [[površine | vrtove]]. Vrtnarjenje obsega tudi zasaditve trate ter rastlin, ki jih zasadimo v velike ali manjše posode, ki jih postavimo v prostoru ali zunaj. Vrtnarstvo je lahko zelo specializirano, tako da gojijo smo eno vrsto rastlin ali pa gojijo veliko število različnih rastlin v mešanih zasaditvah. Vrtnarstvo se loči oz. razlikuje od [[kmetijstva | kmetovanja]] ali [[gozdarstva]], saj gre za aktivno sodelovanje pri gojenju rastlin.
 
== Zgodovina ==
{{Main | Zgodovina vrtnarjenje}}
[[Image: Forestgarden2.jpg | thumb | 200px | [[Robert Hart (vrtnar) | Robert Hart]] 's gozdni vrt v Shropshire, Anglija]]
 
=== "Antiki" ===
[[Gozdno vrtnarstvo]] je sistem pridelave hrane, ki temelji na gozdu in je najstarejša svetovna oblika vrtnarjenja. Gozdno vrtnarstvo je nastalo v [[prazgodovini]] vzdolž rečnih bregov rek in v mokrih [[monsunskih]] regijah. V postopnem procesu so izboljševali njihovo okolje. Sčasoma so tuje vrste rastlin tudi bile izbrane in vključene v vrtove. <ref> {{cite book |. Title = gozd vrt kmetije Kandy, Šrilanka | Avtor = Douglas Janeza McConnell|year=1992|page=1|url=http://books.google.co.uk/books?id=G3QPo7lThXsC&lpg=PP1&dq=The%20forest-garden%20farms%20of%20Kandy%2C%20Sri%20Lanka.&pg=PA1#v=onepage&q&f=false|isbn=9789251028988}}</ref>
 
Po pojavu prvih [[civilizacij]] so predvsem premožni posamezniki začele ustvarjati vrtove za estetske namene. Že v [[starodavnem Egiptu]] so se ukvarjali s krajinskim vrtnarstvom, oblikovanjem, saj to priča slika groba iz leta okoli 1500 pred našim štetjem. Upodabljajo [[egiptovski lotus]], ribniki so bili obdani s simetričnimi vrstami [[akacijev]] in [[palm ]]. Znan primer starodavnih [[okrasnih vrtov]] so [[babilonski viseči vrtovi]] - enega izmed [[sedmih čudes antičnega sveta]].
 
Bogati stari Egipčani so uporabljali vrtove za zagotavljanje sence. Egipčani so povezovali drevesa in vrtove z bogovi, in so menili, da so njihovi bogovi zadovoljni z vrtovi. Vrtovi v starem Egiptu so pogosto obdani z obzidjem dreves, ki so bili zasajeni v vrstah. Med bili najbolj priljubljena vrsta zasaditve: lipe [[sycamores]], [[jelke]] in [[vrbe]]. Ti vrtovi so bili znak višjega socialno-ekonomskega statusa. Poleg bogatih vrtov so stari Egipčani imeli tudi vinograde, saj je bilo vino znamenje višjih družbenih razredov.
 
[[Stari rimski vrtovi]] so bili vrtovi, ki so bili določenimi z živimi mejami in z vinsko trto. Vrtovi so vsebovali tudi zelo širok spekter cvetja [[akantusova (rastlina)]], [[cornflowers - modri glavinec]], [[podlesek]], [[ciklame]], hijacinte, bršljan, [[sivka]], lilije, narcise, mak, [[rožmarin]] in vijolice. Vrtovi so vsebovali tudi kipe in skulpture.
 
=== Srednji vek ===
[[Srednji vek]] je predstavljalo obdobje upada vrtnarstva za estetske namene. Po padcu Rima, je vrtnarjenje naraščalo z poudarkom na [[zdravilnih zelišč]] in pričeli so tudi z okrasitvami cerkev [[oltarje]].
 
Na splošno, v samostansko vrtnarstvo spadajo: zeliščni vrtovi, pokopališki vrtovi, sadovnjaki, križni hodniki in vinogradi. Posamezni samostani so morda tudi imeli travnato zemljišče z drevesi, kjer so se pasli konji, kot tudi zasebni vrtovi, namenjeni samo menihom znotraj samostana.
 
[[Islamski vrtovi]] so bili zgrajeni po vzoru perzijskih vrtov in so bili obdani z obzidjem ter bili razdeljeni na 4 vodotoke. Običajno je bilo središče vrta bazen ali [[paviljon]]. Značilni za islamske vrtove so [[mozaiki]] in [[fontane]], ki so bile zgrajene v teh vrtovih.
 
V poznem 13. stoletju, so pričeli bogati Evropejci vzgajati vrtove za prosti čas, vzgoja zdravilnih zelišč in zelenjave. <Ref name = "localhistories" /> Ti obdajajo vrtove z obzidjem, da jih zaščitijo pred živalmi in zagotovijo [[odmaknjenost]]. V naslednjih dveh stoletjih, so Evropejci začeli s sajenjenjem trate in z cvetličnimi vrtnicami. Sadna drevesa so bila pogosta v teh vrtovih. Hkrati so bili vrtovi v [[samostanih]] kraj za razvijanje in rast cvetja ter zdravilnih zelišč, vendar so tudi ta prostor (vrt), uporabljali [[menihi]] za sprostitev in uživajte v naravi.
 
Vrtovi v 16. in 17. stoletju so bila [[simetrična]], v razmeriju in uravnotežena z bolj klasičnim videzom. Večina teh vrtov bila zgrajena okrog središčne osi in so bila razdeljena v različne dele, ločena z živo mejo.
 
Vrtove v renesansi so krasili kipi in fontane. V 17. stoletju, so evropejci začeli z sajenjem cvetja, kot so [[tulipani]], ognjia in [[sončnice]].
 
 
Obsega:
 
*gojenje sadik vrtnin
Brezimni uporabnik