Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Čepnox (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: V DELU Haaške konvencije (1899. in 1907.) Haaške konvencije so mednarodni dogovori sklenjeni na Prvi in Drugi haaški mirovi konferenci v Haagu leta 1899 in leta 1907, ki...
 
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{v delu}}
V DELU
Haaške'''Haaški konvencijekonvenciji leta 1899 in leta 1907''', so mednarodni dogovori sklenjeni na Prvi in Drugi haaški mirovi konferenci v Haagu leta 1899 in leta 1907, ki skupaj z Ženevskimi konvencijami tvorijo temeljne kodifikacije veljavnega vojnega in humanitarnega mednarodnega prava, ki je takrat bilo še v nastajanju. Tretja konferenca je bila planirana za leto 1914, vendar se nikoli ni začela zaradi začetka Prve svetovne vojne.
Haaške konvencije (1899. in 1907.)
Haaške konvencije so mednarodni dogovori sklenjeni na Prvi in Drugi haaški mirovi konferenci v Haagu leta 1899 in leta 1907, ki skupaj z Ženevskimi konvencijami tvorijo temeljne kodifikacije veljavnega vojnega in humanitarnega mednarodnega prava, ki je takrat bilo še v nastajanju. Tretja konferenca je bila planirana za leto 1914, vendar se nikoli ni začela zaradi začetka Prve svetovne vojne.
Vsebina
 
• 1 Haaška mirovna konferenca iz leta 1899.
 
• 2 Haaška mirovna konferenca iz leta 1907.
 
Haaška mirovna konferenca iz leta 1899
Prva mirovna konferenca je na pobudo ruskega carja Nikolaja II. trajala od 18. maja do 29. julija 1899. Tu sprejete konvencije in deklaracije so stopile v veljavo 4. oktobra 1900. Rezultat dela Konference iz leta 1899 so štiri konvencije in tri dodatne deklaracije:
 
• I. konvencija – O mirnem reševanju mednarodnih sporov
 
• II. konvencija – O zakonih in pravilih vojskovanja na kopnem
 
• III. konvencija – O uporabi načela Ženevske konvencije iz leta 1864 za pomorsko vojskovanje
 
• IV. konvencija – O prepovedi izstreljevanja projektilov in eksploziva iz balona
 
• I. deklaracija – O izstreljevanju projektilov in eksploziva iz balona
 
• II. deklaracija – O uporabi nabojev z zadušljivimi ali strupenimi plini
 
• III. deklaracija – O uporabi nabojev z eksplozivnim zrnom, ki v telesu lahko razpadejo ali se sploščijo (takoimenovani dum-dum naboji)
 
Glavni učinek teh konvencij je prepoved ali omejitev uporabe nekaterih takrat novih tehnologij v vojni: bombandiranje iz zraka, uporaba kemičnega orožja in dum-dum nabojev. Pravtako je s Prvo konvencijo zasnovano Stalno arbitražno sodišče s sedežem v Haag, katero deluje še danes.
Haaška mirovna konferenca iz leta 1907
Vrstica 19 ⟶ 29:
Zaključni dogovor je bil podpisan 18. oktobra 1907, v veljavo pa je stopil 26. januarja 1910. Sestavljen je iz trinajstih konvencij, od katerih je dvanajst konvencij ratificiranih in so v veljavi.
To so:
 
• I. konvencija — O mirnem reševanju mednarodnih sporov
 
• II. konvencija — O omejitvi uporabe sile za uveljavitev poravnave dogovorjenih dolgov ( Porterova konvencija)
 
• III. konvencija — O začetku sovražnosti
 
• IV. konvencija — O zakonih in pravilih vojne na kopnem
 
• V. konvencija — O pravicah in dolžnostih nevtralnih sil in oseb v slučaju vojne na kopnem
 
• VI. konvencija — O postopkih ravnanja s sovražnimi trgovskimi ladjami pri izbruhu sovražnosti
 
• VII. konvencija — O predelavi trgovskih ladij v vojne ladje
• VIII. konvencija — O polaganju podmorskih avtomatskih kontaktnih min
 
• IX. konvencija — O bombandiranju pomorskih sil v času vojne
 
• X. konvencija — O uporabi načela Ženevske konvencije (iz leta 1906) za pomorsko vojno
 
• XI. konvencija — O omejitvah pri zasegu v pomorskih spopadih
 
• XII. konvencija — O uvedbi mednarodnega sodišča za pomorski vojni plen (ta del ni ratificiran)
 
• XIII. konvencija – O pravicah in dolžnostih nevtralnih sil v slučaju pomorske vojne
Sprejeti sta bili tudi dve deklaraciji:
 
• I. deklaracija — Predelana Prva haaška deklaracija iz leta 1899, razširjena uporaba za druge tipe letal
 
• II. deklaracija — O obvezni arbitraži