Telesna pripravljenost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
==Telesna pripravljenost==
Telesna pripravljenost je definirana kot kvaliteta oziroma značilnost primerna za opravitev določene naloge. Okrog leta 1950, v povezavi z industrijsko revolucijo in povojnem časom, je izraz telesna pripravljenost pridobil na pomenu. Moderna definicija opisuje človekovo zmožnost za izvajanje specifične funkcije oziroma človeško prilagajanje za različne situacije, predvsem fizične. Vse to je vodilo do popularizacije pojma telesna pripravljenost in vzpon fitness industrije. Za dobro telesno pripravljene osebe označujemo ljudi, ki imajo določene anaerobne ali aerobne sposobnosti (moč ali vzdržljivost). Definicija, ki jo je postavil Greg Glassman definira telesno priravljenost kot povečano zmožnost za opravljanje nekega dela najsi bo to področje moči, vzdržljivosti, hitrosti, ravnotežja ali koordinacije in biti zmožen nadgraditi vsoto opravljenega dela v določenem času. Dobro planiran program za izboljšanje telesne pripravljenosti bo izboljšal osebo v vasaki izmed omenjenih domen.
Program za izboljšanje telesne pripravljenosti prikrojen vsakemu posamezniku se običajno osredotoča na eno ali več specifičnih domen. Mnogo avtorjev navaja kot sestavni del dobre telesne pripravljenosti tudi mentalno, socialno in
Priporočeno za odraslo populacijo je vsaj uro in petnajst minut visoko intenzivne vadbe na teden ali dve uri in pol srednje intenzivne vadbe.
Raziskave so pokozale, da so mnoge koristi vadbe povezane z zdravjev skeletnih mišic in nekaterih organov. To je posledica sovi, ki jo sproščajo mišice in pomaga pri obnovitvi tkiv, rasti novih tkiv in mongih protivnetnih funkcij.
==Trening==
Specifična ali v neko delo orientirana telesna pripravljenost je karakteristika, ki omogoča osebi opraviti neko aktivnost z razumno efektivnostjo naprimer šport ali vojaška služba. Specifičen trening pripravi osebo, da se dobro odreže v posamezni vnaprej predvideni situaciji (šport).
Posamezni primeri:
- Šprint na 100m: atlet mora biti trenira za anaerobno delo na tekmi, primer takega treninga je intervalni treining.
- Srednje dolge proge: atleto potrebujejo oboje, hitrost in vzdržljivost. Mišice morajo biti navajene dalj časa zdržati pod velikim naporom.
- Maraton: v tem primeru mora biti atlet treinran za aerobno delo skozi celotno tekmo, nejgova vzdržljivost mora biti na maksimumu.
- Mnogi poklicni gasilci in policaji so podvrženi fizičnemu testiranjo, da se ugotovi alo so fizično sposobni opravljenti naloge v njihovem poklicu.
- Člani vojske morajo preko fizičnega testiranja.
- Sprinti v hrib: potrebna je dobra telesna pripravljenost, tak način treinga je posebno dober za nožne mišice. Vojska pogosto treinra svoje pripradnike s to metodo.
- Tek v presku: povzroči manj obrmenitev za nožne mišiče kot tek po travi ali drugi trdi površini. To je predvsem zato, ker pesek ublaži stopalo pri stiku z tlemi. Tek po pesku je efektiven način za izgubo telesne maščobe in izboljšanje telesne pripravljenosti, saj zahteva več napora kot tek po trdi površini (ena in pol krat več).
- Tek po vodi: je oblika vadbe, ki povzroči minimalno obrmenitev sklepov in kosti. Zaradi tega razloga je taka vadba kot nalašč za oseba v procesu regeneracije. Težavnost vadbe si lahko prilagajano z globino vode po kateri tečemo.
Da bi fizična priprava koristila zdravju posameznika, mora biti izvajan z pravo intenzivnostjo, trajanjem in pogostostjo. Če je vesmu temu zadoščeno je napredek neizbežen. Oseba se lahko na splošno počuti bolje, vedar učinki fizične vadbe so vidni šele čez tedne. Za vstrezn stimulans mora vadba poskrbeti za dovoljšenj srez za mišični sistem. Za napredek se mora ta sres skozi čas stopnjevati. Tak način ima tri osnovne faze to so obrmenitev, specifičnost in progresija.
=Visoko intenzivni intervalni trening (HIIT)=
{{v delu}}
| |||