Duhovna oskrba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Duhovnost using HotCat, {{wikificiraj}}
Meryca (pogovor | prispevki)
Vrstica 4:
 
 
je oblika '''[[svetovanje|svetovanja]]''', ki je usmerjena v nudenje podpore, vodenje, pomiritev in pomoč pri zdravljenju članom različnih [[verska skupnost|verskih skupnosti]] ali komurkoli drugemu znotraj različnih institucionalnih struktur na primer: bolnikom, vojakom, policistom, zapornikom,...
 
Duhovno oskrbo nudijo [[duhovnik|duhovniki]], [[duhovni asistent|duhovni asistenti]], duhovni spremljevalci, drugi duhovni in verski voditelji ali zato usposobljene osebe.
 
Duhovna oskrba je lahko v obliki preprostega osebnega pogovora ali kot oblika formalnega obiska s strani zato usposobljene osebe.
Vrstica 16:
Svetovanje lahko obsega vrsto različnih tematik tako s področja zdravja, etike in morale, vedenja, čustvene podpore,...
 
Takšna oblika duhovne oskrbe je pogosta v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] in v [[Britanska skupnost narodov|Britanski skupnosti narodov]] v katero sta vključeni tudi [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]].
 
V Avstraliji in Novi Zelandiji poznajo predvsem duhovno spremljanje študentov.
 
Takšna obliko duhovnega spremljanja poznamo tudi v Sloveniji, deležni so jo dijaki in študentje, ki obiskujejo katoliške šole in [[Semenišče|semenišča.]]
 
== '''Pojmovanje duhovne oskrbe''' ==
Vrstica 30:
Tisti, ki nudijo duhovno oskrbo morajo biti vešči in usposobljeni, da obzirno in spretno odkrivajo notranje doživljanje vsakega posameznika, ki izhajajo iz različnih družbenih položajev. Ob tem morajo upoštevati naravo oziroma značaj vsakega posameznika, ter mu poskušati, na njemu primeren način, pomagati pri iskanju smisla, notranjih virov moči, vzdržljivosti, sposobnosti in zmožnosti za reševanje problemov.
 
Zgodovinsko gledano, izvira duhovna oskrba iz [[Krščanstvo|krščanstva]], kasneje pa se je razširila in postala tudi del drugih verskih prepričanj.
 
==== '''Krščansko pojmovanje''' ====
 
V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] se vlogo duhovnega vodja povezuje z nalogami učitelja. [[Duhovni vodja]] je pojmovan kot [[pastir]], ki skrbi za svojo [[čreda|čredo]].
 
Pastir svojo čredo varuje, skrbi za njene potrebe, podpira šibkejše, čredo spodbuja, jo hrani, ji nudi oskrbo, jo ščiti, krepča in vodi.
Vrstica 46:
V nekaterih vejah krščanstva poznajo pojem zdravljenje duše (Latinsko: cura animarum), arhaični izraz, ki ga danes nadomeščamo z izrazom skrb za duše, ki jo izvajajo duhovniki.
 
Takšna oblika duhovne oskrbe se izvaja v obliki posredovanja napotkov, nasvetov v obliki [[Pridiga|pridig]], svaril, opominov in s podeljevanjem [[Sveti zakrament|zakramentov]][[https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_zakrament]] pripadnikom verske skupnosti.
 
== '''IstitucionalnaInstitucionalna duhovna oskrba''' ==
Duhovna oskrba je organizirana tudi znotraj različnih institucij ali ustanov[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Ustanova]] kot so na primer bolnišnice in zapori.
 
=== '''Duhovna oskrba v policiji''' ===
 
Z zakonom o verski svobodi imajo imajo pravico do duhovne oskrbe tudi slovenski [[policist|policisti]] in policistke, ter njihovi družinski člani.
 
Organizacijo in izvrševanje te pravice določi [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]].
 
Duhovno oskrbo policistom in policistkam nudi policijski [[vikar]] Janez Novak.
 
=== Duhovna oskrba v vojski ===
Z zakonom o verski svobodi imajo imajo pravico do duhovne oskrbe tudi pripadniki [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] ter njihovi družinski člani. Organizacijo in izvrševanje te pravice določi [[Minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]].
 
Duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske nudi vojaški vikar [[Jože Plut]].