Liberalizem: Razlika med redakcijama

odstranjenih 889 zlogov ,  pred 4 leti
krajšanje
(krajšanje)
 
[[Klasični liberalizem]], ki je poudarjal pomen [[prosti trg|prostega trga]] in [[državljanske svoboščine|državljanskih svoboščin]], je prevladal po francoski revoluciji. [[Prva svetovna vojna]] in [[velika gospodarska kriza]] pa sta prinesli novi [[socialni liberalizem]], ki poudarja večjo vlogo države pri odpravi slabih socialnih razmer. Danes [[liberalna demokracija|liberalne demokracije]] po svetu podpirajo ustavnost, državljanske in osebne svoboščine, [[Pluralizem (politična filozofija)|politični pluralizem]] in [[Socialna država|socialno državo]].
{{uredi | date = junij 2015}}
 
=== Predrevolucionarno obdobje ===
 
[[Renesansa]] je v 15. stoletju problematizirala obstoj institucij srednjega veka. Oživelo je zanimanje za znanost iz [[Antika|antičnega obdobja]].<ref>Johnson, 28: ''Dante ni bil samo srednjeveški človek, bil je tudi človek renesanse, zelo kritičen do cerkve, tako kot mnogi učenjaki, ki so mu sledili.''</ref>[[Protestantska reformacija]] se je v 16. stoletju razvila iz pogledov, ki so videli [[Katoliška cerkev|katoliško cerkev]] kot zatiralko, ki je podpirala [[Fevdalizem|fevdalno]] strukturo evropske družbe. Cerkev je v 17. stoletju odgovorila s [[protireformacija|protireformacijo]], kar je privedlo do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne (verske) vojne]]. V [[Kraljevina Anglija|Angliji]] je [[Angleška državljanska vojna|državljanska vojna]] leta 1649 privedla do obglavljenja [[Karel I. Angleški|kralja Karla I.]]. Parlamentu je na koncu uspelo z revolucijo leta 1688 vzpostaviti omejeno [[Ustavna monarhija|ustavno monarhijo]]. Glavni vidiki zgodnje liberalne ideologije so nastali iz omenjenih dogodkov.
 
Angleški filozof [[John Locke]] z delom ''[[Two Treatises of Government]]'' (1690) velja za očeta liberalizma.
[[John Locke]], je angleški filozof in pogosto opredeljen kot ''oče Liberalizma". Njegovo delo ''[[Two Treatises of Government]]'' (1690) je eno od prvih, ki so se pojavila v zgodnjem liberalnem gibanju. Intelektualna pot liberalizma se je nadaljevala tudi po Locku od obdobja globoke intelektualne vitalnosti v [[razsvetljenstvu]] do vprašanj stare tradicije in vpliva večih monarhij v celotnem 18. stoletju. Ideje, ki so krožile v razsvetljenstvu, so močno vplivale na Severno Ameriko in v Francijo.
[[Trinajst britanskih kolonij|Ameriške kolonije]]v soAmeriki bileje zveste1776 britanskimpod desetletja,vplivom vendarliberalnih so te leta 1776principov v okviru monarhije [[Deklaracijazaradi neodvisnostinezadovoljstva ZDA|razglasiles neodvisnost]],svojim zaradizastopstvom nezadovoljstvav zparlamentu ameriškimZdruženega zastopanjem vkraljestva [[parlamentDeklaracija Združeneganeodvisnosti kraljestvaZDA|vladnemrazglasilo parlamentuneodvisnost]]. NezadovoljstvoObdavčile Velikeso Britanijebritanske je prišlo do izraza najbolj neposredno in dramatično prek politike obdavčitve kolonistovkoloniste, kar seso jeti štelošteli za kršitev njihovih [[ustava Združenega kraljestva|ustavno]] zajamčenih pravic, ki so jih imeli Angleži. [[Ameriška revolucija]] je bila na prvi pogled predvsemnajprej civilne in politične narave, vendar se je [[AmeriškeAmeriška osamosvojitveneosamosvojitvena vojna|stopnjevalanadaljevala z vojaškimi spopadi]] leta 1775, ki pa so bili v glavnem končani po letu 1781. Po vojni1787 je z pomočjo [[Philadelphijska konvencija|ustavne konvencije]] letakonstituirala 1787novo nastal nov narod, s katerim so želeli rešiti probleme, ki so izhajali iz prvega poskusa [[konfederacija|konfederacijske]] nacionalne vlade v okviru [[Articles of Confederation]]državo. Nato je [[Ustava Združenih držav Amerike]] je vzpostavila [[republika|republiko]] z [[federacija|zvezno]] strukturo. Ustavi je sledila [[Deklaracija človekovih pravic Združenih držav Amerike]] je temu hitro sledila in je leta 1789 vzpostavilapoimenovala določenenekatere [[naravne pravice]], ki so bistvenega pomena zaustrezajo liberalneliberalnim idealeidealom. Ameriška revolucija je postalabila temelj za številne družbeno-politične spremembe meddrugod celotnimipo narodi in celinamisvetu, skupajmed imenovaniminjimi »[[Atlantska revolucija]]«, od katerihje je po vsej verjetnosti najbolj znana francoska revolucija.
 
[[Trinajst kolonij|Ameriške kolonije]] so bile zveste britanskim desetletja, vendar so te leta 1776 v okviru monarhije [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|razglasile neodvisnost]], zaradi nezadovoljstva z ameriškim zastopanjem v [[parlament Združenega kraljestva|vladnem parlamentu]]. Nezadovoljstvo Velike Britanije je prišlo do izraza najbolj neposredno in dramatično prek politike obdavčitve kolonistov, kar se je štelo za kršitev njihovih [[ustava Združenega kraljestva|ustavno]] zajamčenih pravic, ki so jih imeli Angleži. [[Ameriška revolucija]] je bila na prvi pogled predvsem civilne in politične narave, vendar se je [[Ameriške osamosvojitvene vojna|stopnjevala z vojaškimi spopadi]] leta 1775, ki pa so bili v glavnem končani po letu 1781. Po vojni je z pomočjo [[Philadelphijska konvencija|ustavne konvencije]] leta 1787 nastal nov narod, s katerim so želeli rešiti probleme, ki so izhajali iz prvega poskusa [[konfederacija|konfederacijske]] nacionalne vlade v okviru [[Articles of Confederation]]. Nato je [[Ustava Združenih držav Amerike]] vzpostavila [[republika|republiko]] z [[federacija|zvezno]] strukturo. [[Deklaracija človekovih pravic Združenih držav Amerike]] je temu hitro sledila in je leta 1789 vzpostavila določene [[naravne pravice]], ki so bistvenega pomena za liberalne ideale. Ameriška revolucija je postala temelj za številne družbeno-politične spremembe med celotnimi narodi in celinami, skupaj imenovanimi »[[Atlantska revolucija]]«, od katerih je po vsej verjetnosti najbolj znana francoska revolucija.
 
=== Francoska revolucija ===
[[Slika:En Mendigorría.jpg|thumb|250px|right|alt=[[Liberalizem and radicalizem v Španiji|Liberalci]] so se pripravljali za napad na [[Karlisti|Karliste]] v [[Bitka pri Mendigorríji|bitki pri Mendigorríji]] (1835), najpomembnejšem soočenju [[Prva Karlinška vojna|prve Karlinške vojne]]. Tako bitka in vojna sta povzročili hude poraze za konservativne Karliste. Vojna je bila dejavna v [[Španija|Španiji]] skozi vso 19. stoletje.]]
 
{{uredi | date = junij 2015}}
Liberalci so v 19. stoletju želeli razviti svet brez vladne intervencije ali pa vsaj brez prevelike vladne intervencije. Zavzemali so se za ideale [[Negativne svoboščine|negativnih svoboščin]], kar pomeni odsotnost prisile in brez zunanjih pritiskov.<ref>Heywood, p. 47.</ref> Verjeli so, da vlade predstavljajo veliko breme, zato so hoteli vlado, ki se ne vmešava v življenja posameznikov.<ref>Heywood, pp. 47–8.</ref> Liberalci so se zavzemali tudi za širitev [[Državljanske pravice|državljanskih pravic]], ter za povečanje obsega [[Prosti trg|prostega trga]] in [[Prosta trgovina|proste trgovine]].
Slednji način ekonomskega razmišljanja je [[Adam Smith]] predstavil v svojem monumentalnem delu ''[[Wealth of Nations]]''(1776), ki revoluciarno vpliva na področja ekonomije in stanja "nevidne roke" prostega trga kot mehanizema samoregulacije.
6.820

urejanj