Saška (volilna kneževina): razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
(ods. Link FA/GA)
m
Po tridesetletni vojni je bila dežela obubožana, življenje je izgubilo veliko ljudi, vendar se je dvigala hitreje kot druge dežele cesarstva, zaradi rodovitne zemlje, rudnih bogastev, pridnih ljudi in protestantskih priseljencev iz habsburških ozemelj, ki so s seboj prinašali tudi znanje. Knez je postal, bolj kot prej, odvisen od deželnih stanov. Ivan Jurij I. je v svoji oporoki dele ozemlja zapustil svojim trem mlajšim sinovom, tako da so se od Volilne Saške odcepile vojvodine Saška-Weißenfels, Saška-Merseburg in Saška-Zeitz. Leta 1680 je tudi nadškofija Magdeburg prešla pod Brandenburg.
 
Kneževina se je spet razcvetela za časa kneza [[Avgust Močni|Friderika Avgusta I.]] (1694-1733), pravnuka Ivana Jurija I. S centralizacijo uprave, davčno reformo, ustanovitvijo prve državne banke v nemškem prostoru, z načrtnim vzpodbujanjem gospodarskih dejavnosti, zlasti tistih, ki so omogočale izvoz, je knezu uspelo neformalno ustvariti absolutistično državo, v kateri stanovi praktično niso imeli vpliva. Leta 1697 je prestopil v katoliško vero in si s podkupovanjem poljskega plemstva in cerkvenih veljakov ter z diplomacijo zagotovil poljsko krono; postal je [[Poljska|poljski]] kralj Avgust II. Močni (kralj je bil v letih 1697-1706 in 1709-33). Ta vloga ga je zapletla [[2. nordijska vojna|veliko nordijsko vojno]]. Po porazu proti Švedom se je moral za tri leta odpovedati poljski kroni, potem pa si jo je spet pridobil, a jo je lahko obdržal le s prostovoljnim omejevanjem kraljeve moči. Izdatki za poljsko krono so prizadeli saško državno blagajno in zadolžili državo, kar je vodilo do odprodaje nekaterih ozemelj. Volilni Saški pa se je po izumrtju lastnikov spet priključila vojvodina Saška-Zeitz. Dresden je postal center države in kulturno središče. Zgradili so odlične zgradbe dresdenskega baroka (npr. dresdenski Zwinger).
 
==Razcvet umetnosti ter politično in gospodarsko propadanje kneževine(1733-1806)==
 
Po smrti Avgusta Močnega je prišlo do [[Poljska nasledstvena vojna|poljske nasledstvene vojne]] (1733-35/38). Njegov sin in naslednik, [[Avgust III. Poljski|Friderik Avgust II.]] (1733-63), je ob podpori Rusije in Avstrije kot Avgust III. lahko obdržal poljski prestol. Vladne posle na Saškem je prepustil grofu Henriku von Brühlu. Ta je po okusu kneza veliko vlagal v prestižne zgradbe, umetnost in kulturo (gradnje v Dresdnu, glasbeni dosežki J. S. Bacha). S svojo sovražno politiko do Prusije je pomagal potegniti Saško v pogubno [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]] (1756-63), med katero je dokončno dobila status drugorazredne politične sile, za [[Prusija|Prusijo]] in [[Avstrija|Avstrijo]].
 
Knez Friderik Avgust III. ( od 1763), vnuk Friderika Avgusta II., je leta 1785 pristopil k zvezi knezov, ki jo je vodila Prusija. Dežela se je koncem 18. stoletja ob načelih merkantilizma, hitrem porastu manufakturne proizvodnje (zlasti tekstila in pletenja nogavic) in trgovine gospodarsko in finančno spet opomogla.
1.105

urejanj