Gvelfi in gibelini: Razlika med redakcijama

[[Plemič]]i [[Hohenstaufen]] so se po smrti cesarja [[Henrik V. (Sveto rimsko cesarstvo)|Henrika V.]] ([[1125]]), ki ni zapustil nasledstva, potegovali za cesarsko krono, kar so tudi dosegli leta [[1138]] s [[Konrad III. (Sveto rimsko cesarstvo)|Konradom III.]] Iz [[ime]]na njihovega [[grad]]u ''Waiblingen'' v [[Švabski Jura|Švabskem Juri]] izvira beseda '''gibelinec'''. Nasprotovala jim je predvsem [[Bavarska]] plemiška [[družina]] ''Welfen'' (odtod beseda '''gvelfi'''). Gvelfi so bili [[avtonomist]]i in so branili pravico do [[samoodločanje|samoodločanja]], kar je v praksi pomenilo, da so si plemiči med seboj enakovredni in eden ne sme posegati v notranje zadeve drugega. [[Papež]]a so smatrali le kot somišljenika proti premoči nekaterih plemiških družin, kar pa ni niti spominjalo na kako obliko [[zaveznik|zavezništva]] ali celo podrejenosti.

Nasprotovanja med strankama so se hudo zaostrila, ko je prišlo do sporov v zvezi z nasledstvom, to je po letu 1125. Ko je leta [[1152]] stopil na prestol germanskega cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva nemške narodnost]] [[Friderik Barbarossa|Friderik I. Hohenstaufen]] Hohenstaufen (bolje znan kot ''Barbarossa'' ali ''Rdečebradec''), so se gvelfi znašli v opoziciji. Po logiki »sovražnikov sovražnik je prijatelj« so se tedaj približali papeževim stališčem.

V poznejših sporih za nadoblast in pravico do prestola sta naziva ''gvelfi'' in ''gibelinci'' izgubila svoj pomen in se nista več uporabljala.