Liberalizem: Razlika med redakcijama

odstranjenih 360 zlogov ,  pred 4 leti
vsebina in slog
(Predrevolucionarno obdobje)
(vsebina in slog)
 
=== Predrevolucionarno obdobje ===
{{See also|Srednji vek|Razsvetljenstvo|Ameriška revolucija}}
 
[[Renesansa|Renesansa]] je v 15. stoletju pomagala oslabiti vprašanja o obstoju institucij srednjega veka. Takrat so se oživela ponovna zanimanja za znanost iz [[Antika|antičnega obdobja]].<ref>Johnson, p. 28. ''Dante was not just a medieval man, he was a Renaissance man too. He was highly critical of the church, like many so scholars who followed him.''</ref>[[Protestantska reformacija]] se je v 16. stoletju razvila iz pogledov, ki so videli [[Katoliška cerkev|katoliško cerkev]] kot zatiralko, ki je podpirala [[Fevdalizem|fevdalno]] strukturo evropske družbe.<ref>Colton and Palmer, p. 75. ''They might wish to manage their own religious affairs as they did their other business, believing that the church hierarchy was too much embedded in a feudal, baronial, and monarchical system with which they had little in common.''</ref> Cerkev je začela v 17. stoletju [[protireformacija|protireformacije]], ki so vsebovale starodavna načela, kar pa je privedlo do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne (verske) vojne]]. V [[Kraljevina Anglija|Angliji]] je [[Angleška državljanska vojna|državljanska vojna]] leta 1649 privedla do obglavljenja [[Charles I of England|Kralja Karla I.]]. Parlamentu je na koncu uspelo, s [[slavno revolucijo]] v letu 1688, vzpostaviti omejeno [[Ustavna monarhija|ustavno monarhijo]]. Glavni vidiki zgodnje liberalne ideologije so nastali iz omenjenih dogodkov.
=== Francoska revolucija ===
{{glavni|Francoska revolucija}}
[[Slika:Women's March on Versailles01.jpg|250px|right|thumb|alt=An engraving showing women armed with pikes and other weapons marching. |[[Pohod žensk]] na [[Versailles]] v oktobru 1789 je bil eden od najbolj znanih primerov množične politične participacije med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]]. Protestniki prisilijo rolajisterojaliste k odhodu nazaj v [[Pariz]], kjer so leta 1792 razglasili [[Prva francoska republika|Prvo francosko republiko.]]]] V 3. letih francoske revolucije je nemški pisatelj [[Johann Wolfgang von Goethe|Johann von Goethe]] domnevno napovedal poraz pruske vojske v [[Bitka pri Valmyju|bitki pri Valmyju]], in da se "iz tega kraja in od takrat naprej začne novo obdobje v svetovni zgodovini in vsi lahko rečejo, da so bili prisotni ob njenem rojstvu ".<ref>Coker, p. 3.</ref> Zgodovinarji so upoštevali revolucijo kot enega najpomembnejših dogodkov v človeški zgodovini in začetek revolucije leta 1789, kar po mnenju nekaterih pomeni konec zgodnjega [[novi vek|novega veka]].<ref>Frey, Foreword.</ref>
 
V 3. letu francoske revolucije je nemški pisatelj [[Johann Wolfgang von Goethe|Johann von Goethe]] domnevno napovedal poraz pruske vojske v [[Bitka pri Valmyju|bitki pri Valmyju]], in da se "iz tega kraja in od takrat naprej začne novo obdobje v svetovni zgodovini in vsi lahko rečejo, da so bili prisotni ob njenem rojstvu ". Zgodovinarji so upoštevali revolucijo kot enega najpomembnejših dogodkov v človeški zgodovini in začetek revolucije leta 1789, kar po mnenju nekaterih pomeni konec zgodnjega [[novi vek|novega veka]].
 
Francoska revolucija je pogosto videti kot oznaka "začetek [[Novejša zgodovina|moderne dobe]]"<ref>Frey, Preface.</ref> in njena gibanja so pogosto povezana z "zmagoslavjem liberalizma".<ref>Ros, p. 11.</ref> Za liberalce je bila revolucija odločilen trenutek, kasneje pa so liberalci francosko revolucijo sprejeli skoraj v celoti, "ne samo njene rezultate, ampak tudi sam akt," kot so opozarjali zgodovinarji.<ref>Manent and Seigel, p. 80.</ref> Francoska revolucija se je začela maja 1789 s sklicem [[Generalni stanovi|Generalnih stanov]]. Prvo leto revolucije je bilo priča številnim dogodkom, med njimi sta bila [[napad na Bastiljo]] v juliju in pa sprejetje [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracije o pravicah človeka in državljana]] v avgustu.
 
=== Otroci revolucije ===
{{See also|Klasični liberalizem}}
 
[[Slika:En Mendigorría.jpg|thumb|250px|right|alt=Black and white engraving showing large numbers of soldiers arrayed against one another at the Battle of Mendigorría |[[Liberalizem and radicalizem v Španiji|Liberalci]] so se pripravljali za napad na [[Karlisti|Karliste]] v [[Bitka pri Mendigorríji|bitki pri Mendigorríji]] (1835), najpomembnejšem soočenju [[Prva Karlinška vojna|prve Karlinške vojne]]. Tako bitka in vojna sta povzročili hude poraze za konservativne Karliste. Vojna je bila dejavna v [[Španija|Španiji]] skozi vso 19. stoletje.]]
 
Liberalci so v 19. stoletju želeli razviti svet brez vladne intervencije ali pa vsaj brez prevelike vladne intervencije. Zavzemali so se za ideale [[Negativne svoboščine|negativnih svoboščin]], kar pomeni odsotnost prisile in brez zunanjih pritiskov.<ref>Heywood, p. 47.</ref> Verjeli so, da vlade predstavljajo veliko breme, zato so hoteli vlado, ki se ne vmešava v življenja posameznikov.<ref>Heywood, pp. 47–8.</ref> Liberalci so se hkrati zavzemali tudi za širitev [[Državljanske pravice|državljanskih pravic]] in za povečanje obsega [[Prosti trg|prostega trga]] in [[Prosta trgovina|proste trgovine]].
=== Konflikti in obnova ===
{{See also|Socialni liberalizem}}
[[Slika:National-insurance-act-1911.jpg|thumb|200px|right|alt=Leaflet, titled "Dawn of hope," showing a sick man being attended to by a doctor, with the caption "Support the Liberal government in their policy of social reform". |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] brošura [[Liberalna stranka (UK)|Liberalne stranke]], ki je izrazila podporo [[Nacionalni zakon o zavarovanju 1911|Nacionalnemu Zakonu o zdravstvenem zavarovanju iz leta 1911]]. Zakonodaja, ki je koristna za bolne in brezposelne delavce, je prispevala mejnik v razvoju [[Socialno varstvo|socialnega varstva]].]]
 
V 20. stoletju se je začel razcvet liberalizma. [[Prva svetovna vojna]] se je pokazala kot velik izziv za liberalne demokracije, ki so na koncu porazile diktatorske države [[Centralne sile|Centralnih sil]]. Vojna je prispevala k propadu starejših oblik vladavin, vključno z [[imperiji]] in [[Dinastija|dinastičnimi državami]]. Število republik v Evropi se je do konca vojne povečalo na trinajst v primerjavi s samo tremi na začetku vojne leta 1914.<ref>Mazower, p. 3.</ref> Ta pojav je postal očiten v [[Ruski imperij|Rusiji]]. Pred vojno, se je ruska monarhija povsem opomogla od [[Rusko-Japonska vojna|izgub na Japonskem]], političnem boju s [[Ustavno demokratska stranka|kadeti]] in močnem liberalnem bloku v [[Duma|Dumi]]. Soočanje z velikim pomanjkanjem osnovnih potrebščin je pripeljalo do [[Februarska revolucija|širokih nemirov v začetku leta 1917]]. [[Nikolaj II Rusija|Car Nikolaj II]] je bil odstavljen v marcu, kar je omogočilo liberalcem razglasitev republike. Pod negotovim vodstvom [[Alexander Kerenski|Alexandra Kerenskega]] je [[Ruska začasna vlada|Začasna vlada]] slabo opravljala nadaljnje sodelovanje Rusije v vojni jeznih odzivov [[Petrogradski Sovjeti|Petrograjskih delavcev]], ki so se pomikali vse bolj v levo. [[Boljševiki]], [[Komunizem|komunistična]] skupina pod vodstvom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], je izkoristila politično priložnost iz te zmešnjave in začela [[Oktobrska revolucija|Drugo revolucijo]] v Rusiji še v istem letu. Komunistična zmaga je predstavljala velik izziv za liberalizem, kar je pripeljalo do rasti totalitarnih režimov, ki so se zaradi gospodarskih težav, ki so pretresli zahodni svet leta 1930, izkazali za zelo uničujoče.
=== Klasika in modernizem ===
[[Slika:Thomashillgreen.jpg|thumb|180px|left|alt=Črno-bela fotografija britanskega filozofa Thomasa Hilla Greena|[[Thomas Hill Green]] je bil eden izmed najbolj vplivnih [[Seznam liberalnih teoretikov|liberalnih filozofov]] doslej. V delu ''Prolegomena to Etics''(1884) je ustanovil prve večje temelje za tisto, kar je pozneje postalo znano kot [[Pozitivne svoboščine]]. V nekaj letih so njegove ideje postale [[Liberalne socialne reforme|uradna doktrina]] [[liberalne stranke (UK)|Liberalne stranke]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], ki so predstavljale vzpon [[Socialni liberalizem|socialnega liberalizma]] in sodobne [[Socialna država|socialne države]].]]
 
Zgodnji liberalci, vključno s [[Thomas Hobbes|Thomasom Hobbesom]], [[John Locke|Johnom Lockeom]] in [[Baruch Spinoza|Baruchom Spinoza]], so poskušali omejiti moč vlade v liberalni družbi. Ti liberalci so zagotavljali najbolj osnovne življenjske-[[Svoboščina|svoboščine]] in pa [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in so zato zahtevali oblikovanje "suverenega" organa z univerzalno jurisdikcijo.<ref>Young, pp. 30–1.</ref> V skladu z naravnim stanjem, liberlaci so ljudje, ki jih poganja instinkt za preživetje in samoohranitev in edini način za izhod iz takega nevarnega obstoja je bil oblikovanje skupne in močne arbitre, ki lahko rešujejo navzkriž interesov med konkurenčnimi človekovimi željami.<ref name="Young, p. 30">Young, p. 30.</ref> Ta moč se lahko oblikujejo v okviru civilne družbe, ki omogoča posameznikom, da naredijo prostovoljno [[družbeno pogodbo]] s suvereno oblastjo, ki prenaša svoje [[Naravne pravice]] v ta organ v zameno za varovanje življenja, svobode in lastnine.<ref name="Young, p. 30"/> Ti zgodnji liberalci se pogosto niso strinjali glede mnenja o najprimernejši oblika vladanja, vsi pa so imeli skupno prepričanje, da so bile svoboščine naravne in da je njeno moč potrebno omejiti.<ref name="Young, p. 30"/> Liberalci imajo splošno prepričanje o omejeni vladi, čeprav je več liberalnih filozofov skeptičnih do popolne vlade. [[Thomas Paine]] je napisal, da je "vlada celo v svojem najboljšem stanju nujno zlo".<ref name="Young, p. 31">Young, p. 31.</ref>
 
 
==Liberalizem v Sloveniji==
Zametki liberalizma so v [[jožefinske reforme|jožefinskih reformah]] in v [[Ilirske province|Iliriskih provincah]] ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Liberalne ideje so na Slovensko prihajale iz Trsta, Gradca in Dunaja. Liberalno usmerjeni študentje, izobraženci in duhovniki so bili avtorji programa [[zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]]. Zahtevali so odpravo zgodovinskih dežel in federalizem ter se sklicevali na naravno pravo. Njihov liberalizem je omejevala lojalnost cesarju in avstrijskih dinastiji ter odpor do revolucije. Po porazu revolucije v Avstriji leta 1848 je bilo prepovedano širiti liberalne ideje. Vlada je v času neoabsolutizma odpravila večino liberalnih svoboščin oziroma liberalna načela (obrtno in trgovinsko svobodo) uveljavljala le v gospodarstvu. Razmere so se spremenile z obnovitvijo politične monarhije po letu 1861. Slovenski liberalci so bili številčno šibki, v glavnem intelektualci (pravniki, zdravniki, profesorji) in trgovci, liberalske ideje je mehčala njihova prva skrb za narod in zavest o nacionalno združevalni vlogi duhovščine. Nacionalno gibanje se je formalno delilo na liberalne [[mladoslovenci|mladoslovence]] in konservativne [[staroslovenci|staroslovence]], vendar je nastopalo enotno, tudi na [[tabor]]ih, ki so jih organizirali mladoslovenci. 1868 so liberalci ustanovili politični časnik ''[[Slovenski narod]]''. Tedaj je bila beseda liberalizem prvič natisnjena v ''Kmetijskih in rokodelskih novicah''. pojavila Borbeno so prvič nastopili leta 1872 z geslom "Vse za domovino, omiko in svobodo"; v protest proti [[klerikalizem|klerikalski]] oznaki leta 1869 podržavljenih šol kot brezverskih. Tedaj so se tudi zbližali z nemškimi liberalci, ki so dotlej slovenskim očitali konservativnost. Slovenski liberalizem je bil v primerjavi z nemškim kompromisen, usmerjen bolj v nacionalno problematiko kot v liberalska načela. Strankarski prvak [[Josip Vošnjak]] je bil npr. odločno proti liberalskemu kapitalizmu in je zagovarjal zadružništvo in državno zaščito šibkih. Najpomembnejša voditelja Slovenske liberalne stranke pred 1. svetovno vojno sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Stranka je do 1. svetovne vojne ustavovila vrsto društev in ustanov, npr. Ljubljansko kreditno banko. Nekateri liberalni voditelji so že pred razpadom Avstro-Ogrske (oktober 1918) zagovarjali zamisel o enotni jugoslovanski državi. Junija 1918 so ustanovili Jugoslovansko demokratsko stranko, ki je imela v programu tudi enakopravno družbeno vlogo žensk.
 
== Psihologija ==
* [http://www.britannica.com/bps/additionalcontent/14/117903/liberalism# Liberalism.] ''[[Encyclopedia Britannica]]''.
* [http://plato.stanford.edu/entries/liberalism/ Liberalism.] ''Stanford Encyclopedia of Philosophy''.
{{wikivir|Pred liberalizem na kolena}}
 
{{Navpolja
6.822

urejanj