Zasavje: Razlika med redakcijama

odstranjenih 63 zlogov ,  pred 4 leti
slogovni in vsebinski popravki; Litija ne spada pod Zasavje
m (dvojina še v preostanku stavka)
(slogovni in vsebinski popravki; Litija ne spada pod Zasavje)
[[Slika:Regija_Zasavje.png|right|300px|Pet zasavskih občin]]
 
'''Zasavje''' je statistična [[statistična regija]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega [[hrib]]ovithribovit svet ob [[reka|reki]] [[Sava|Savi]] med [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] in [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], leži pa v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]]. Glavno središče regije predstavljajo [[Trbovlje]], ki so hkrati tudiin največje mesto v Zasavju. Regionalnaso središči[[Trbovlje]]. inRegionalni občinisredišči sta poleg Trbovelj še [[Zagorje ob Savi]] in [[Hrastnik]].
 
Območje Zasavja se ne ujema z [[zgodovina|zgodovinskimi]] [[dežela|deželnimi]] mejami. - južniJužni in zahodni del (LitijaZagorje inob ZagorjeSavi) sta bila v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] del [[Kranjska|Kranjske]], severno-vzhodnisevernovzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa del [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]. Kot [[toponim]] se Zasavje tako pojavi razmeroma pozno, v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ga leta [[1928]] z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede [[geograf]] in potopisec [[Rudolf Badjura]].
 
== Industrializacija Zasavja ==
Ozemlje današnjega Zasavja je z odprtjem [[premogovnik]]ov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je bilo v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] prvo na slovenskem doživeloSlovenskem [[industrializacija|industrializacijoindustrializirano]], kitudi jozaradi je spodbudila tudi bližinabližine [[južnaJužna železnica|južne]]Južne [[železnica|železnice]] [[Dunaj]]-[[Trst]], saj je [[Zidani Most, Laško|Zidani Most]] postane leta 1862 z dograditvijo proge do [[Zagreb]]a in [[Sisak|Siska]] postal pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše varianterazličice poteka južneJužne železnice je bilo odločilno to, da so bile na območju Zasavja odkriteodkrili velike zaloge [[rjavi premog|rjavega premoga]], ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli enostavno transportirati, poleg tega pa so bili pri [[Litija|Litiji]] še rudniki [[svinec|svinca]] ter [[topilnica železa]] v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilnovodilo Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka[[cink]]a in svinca, steklarno, opekarno in apnenicami. Z ustanovitvijo [[Trboveljska premogokopna družba|Trboveljske premogokopne družbe]] (TPD) se je uveljavilo še Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto pa se je začel razvijati tudi Hrastnik.
 
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v [[Hrastnik|Hrastniku]], pa tudi zanj je že, kljub nasprotovanju lokalne politikeskupnosti, določen program zapiranja. Območje se dandanes sooča s težavnimi posledicamirazmerami, ki sta jih je za sabo pustila težka [[industrija]] in premogovništvo. Na najbolj slabemnajslabšem glasu je trboveljska cementarna Lefarge[[Lafarge]], ki naj bije v zrak izpuščala presežne količine zakonsko še dovoljenih rakotvornih spojinsnovi.
 
==Znane osebnosti==
Verjetno najbolj znan Zasavec je nekdanji predsednik predsedstva [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] in kasneje [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik Republike Slovenije]], [[Janez Drnovšek]]. Pokopan je na zagorskem pokopališču in ima v Zagorju postavljen tudi doprsni [[kip]].
 
== Viri ==
70.464

urejanj