Maraton: Razlika med redakcijama

[[Slika:Wilson Kipsang Kiprotich 2012 London Marathon.jpg|thumb|upright|Wilson Kipsang je pri mednarodni atletski zvezi uradno zabeležen, kot nosilec svetovnega rekorda v maratonu.]]

'''Maraton''' je najdaljša tekaška [[Atletika|atletska]] disciplina. Maratonski tek se standardno izvaja na progi dolžine 42,.195 km (26 milj in 385 jardov). SplošnoObičajno se maraton smatrapojmuje kot najtežja atletska disciplina in ena najtežjih športnih disciplin nasploh.

Maraton je bil ena izmed disciplin prvih [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]] moderne dobe leta 1896, toda razdaljo so standardizirali šele leta 1921. Vsako leto je po svetu organiziranih več kot 500 maratonskih tekem. Večje maratonske tekme imajo tudi po več kot deset tisičtisoč udeležencev.

Naziv "maraton" izhaja iz grške legende o [[Stara Grčija|grškem]] vojaku Filipidu, ki je pretekel pot od Maratona[[Maraton (kraj)|Maraton]]a do [[Atene|Aten]], da bi sporočil [[Bitka pri Maratonu|zmago grške vojske nad Perzijci]]. Po tej zgodovinski, a nepotrjeni, zgodbi, je Filipid ob prihodu v Atene zaradi napora umrl.

Svetovni rekord v maratonu je trenutno v lasti Kenijca Wilsona Kipsanga, ki je 29. septembra 2013 v Berlinu[[Berlin]]u pretekel progo v neverjetnihčasu 2:03:23. Pri ženskah pa je rekord v lasti Paule Radcliffe (Velika Britanija), ki je 13. aprila 2003 v Londonu postavila čas 2:15:25.

Dolžina maratona nina fiksnazačetku ženi odbila natančno začetkadoločena, čeprav je pomembno omeniti, da so atleti vedno tekmovali na enako dolgih razdaljah. Razdalje na nekaj prvih olimpijskih igrah so bile okrog 40 kilometrov in so se spreminjale (glej tabelo desno). Razdalje olimpijskih maratonov so bile namreč odvisne od mesta do mesta, ki je igre organiziralo. Poenotena dolžina 42,195 km je obveljala prvič leta 1924 in od takrat naprejdalje se več ne spreminja več.