Postmoderna literatura: Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 5 leti
(pravopis)
 
== Postmodernizem pri Slovencih ==
Pri raziskovanju slovenskega postmodernizma so bili [[literarni teoretiki]] v dilemi, ali je postmodernizem v literarno manj razvitih državah sploh možen. Pojem je prišel k nam razmeroma pozno. V 80. letih se je pojavil v okviru [[poezija|poezije]], v drugi polovici 80. let pa so že izšli prevodi tujih razprav o postmodernizmu. Tehtneje in podrobneje ga je nato periodiziral [[Janko Kos]]. Prvi slovenski pisec, pri katerem se vidijo zametki postmodernizma, naj bi bil [[Vladimir Bartol]]. Nato se konkretnejše značilnosti začnejo pojavljati z generacijo 1950 ([[Dimitrij Rupel]], [[Drago Jančar]], [[Branko Gradišnik]]). Z radikalizacijo [[modernizem|moderističnih]] nastavkov so se postmodernizmu še bolj približali pisci »slovenske nove proze«, in sicer [[Uroš Kalčič]], [[Boris JukičJukić]], [[Emil Filipčič]]. Med postmoderniste pa že sodijo pisci »mlade slovenske proze«, in sicer [[Andrej Blatnik]], [[Igor Bratož]], [[Aleksa Šušulić]]. Prva primera postmodernizma v slovenski literaturi sta [[Branko Gradišnik|Gradišnikova]] zbirka zgodb ''Čas'' (1977) in pozneje Jančarjevo delo ''Smrt pri Mariji Snežni'' (1985). Slovenski postmodernizem se je pojavljal predvsem v obliki [[kratka zgodba|kratkih zgodb]]. Delo ''Plamenice in solze'' [[Andrej Blatnik|Andreja Blatnika]] je bilo označeno za prvo »hard-core metafikcijo« na Slovenskem. Na vse slovenske pisce so vplivali predvsem [[Jorge Luis Borges|Borges]] in [[ameriška metafikcija|ameriški metafikcionalisti]]. Debata o »pravih« slovenskih postmodernističnih delih ni prinesla enotnega mnenja, kdo vse so slovenski postmodernisti; najstrožji bi dali to oznako komaj kateremu delu, npr. ''Plamenicam in solzam'', druga dela naj bi uporabljala le nekatere postmodernistične postopke in se tako postmodernizmu približevala ali od njega oddaljevala, veliko jih je dobilo oznako postmodernizem tudi samo zaradi duhovnozgodovinske podlage avtorja. Tako ozko razumevanje postmodernistične literature je problematično, saj so [[periodizacija|periodizacijske oznake]], ki pokrijejo zanemarljiv del besedilnega korpusa nekega časa, nesmiselne. Ob postmodernizmu je v slovenski prozi živel oz. se po postmodernizmu nadaljuje - realizem. Ali ta realizem, ki je stalnica evropske literature zadnjih 200 let, zasluži posebno oznako (neo-, neoneo-, trans-), ni soglasja: neorealizmov je bilo že veliko, transrealizem pa je smer v znanstvenofantastični literaturi. Najbolj smiselna se zdi oznaka današnji/sodobni [[realizem]].
 
== Viri ==
103

urejanja